APDEJT.si

Evropska unija se trenutno spopada z več ključnimi vprašanji, ki segajo od zaostrovanja migracijske politike do reorganizacije obrambnih strategij. V ospredju je razprava o prihodnosti migracijskega pakta, medtem ko se članice EU delijo glede izključitve Izraela iz programa Obzorje. Velika Britanija in Malta sta napovedali priznanje Palestine, kar kaže na razkol znotraj evropske zunanje politike. Medtem devet držav kandidira za sredstva iz sklada SAFE, Bruselj pa razmišlja o zvišanju trošarin na tobak. Poudarja se tudi potreba po večji evropski suverenosti na področju obrambe, kar je poudarila nekdanja španska zunanja ministrica Arancha Gonzáles, ki je pozvala k reformi obrambe in vprašala o vlogi Merzove vlade.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Evropska unija je odobrila enega najstrožjih paketov sankcij proti Rusiji doslej, kot odgovor na njeno vojno proti Ukrajini. Po besedah Kaje Kallas, vodje zunanje politike bloka, se s tem dodatno zmanjšuje "vojni proračun Kremlja" in je usmerjen proti 105 ladjam.

Slovaška je po napovedih premiera Roberta Fica odpravila blokado potrjevanja 18. paketa sankcij Evropske unije proti Rusiji. To je omogočilo sklic izrednega srečanja stalnih predstavnikov držav članic EU, ki so se sestali v petek zjutraj, da bi potrdili novi sveženj sankcij. Odločitev Slovaške je ključna za enotnost EU pri nadaljnjih ukrepih proti Rusiji.

Več kot 60 evropskih poslancev je v pismu vodji zunanje politike EU Kaji Kallas pozvalo k ukrepom proti Izraelu, vključno s sankcijami. Evropska komisija je sporočila, da so "vse opcije na mizi", če Izrael ne izpolni obljub o humanitarni pomoči, čeprav je priznala določene izraelske napore za izboljšanje dobave pomoči v Gazo.

Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je sporočila, da bi pakt EU o migracijah in azilu lahko pomagal preprečiti, da bi sovražni akterji izkoriščali migrante in begunce za pritisk na države članice. Nekatere države zunaj Unije namreč pošiljajo begunce na zunanje meje držav članic, kar poudarja potrebo po takšnem mehanizmu.

V noči na torek so ruske sile z droni napadle ukrajinsko mesto Sumi, pri čemer je bila poškodovana civilna infrastruktura, vendar žrtev ni bilo. Napad je bil izveden z iranskimi droni tipa Šahed, ukrajinska protiletalska obramba pa je uspela sestreliti 13 od 17 dronov. Medtem so se v Bruslju sestali zunanji ministri Evropske unije, ki so potrdili novo finančno pomoč Ukrajini v višini 1,4 milijarde evrov, namenjeno predvsem nakupu orožja. Ta sredstva izvirajo iz dobičkov zamrznjenega ruskega premoženja. Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko in varnost, Josep Borrell, je poudaril, da to ni izposojanje, ampak legitimno pridobivanje sredstev za obrambo Ukrajine. Dodatno so zunanji ministri EU odobrili tudi sankcije proti šestnajstim posameznikom in petim entitetam, vpletenim v kršitve človekovih pravic v Iranu.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je poudaril, da bi morala Evropska unija sodelovati z državami, ki ne prinašajo tveganja za vojno. V okviru te izjave je omenil eno državo kot primerno za takšno sodelovanje. Szijjártó se je srečal tudi z andorskim zunanjim ministrom, s katerim je razpravljal o podobnih temah.

Madžarska je vložila tožbo proti Evropski uniji na Sodišču EU zaradi odločitve o uporabi milijard evrov, zbranih od obresti na zamrznjeno rusko premoženje, za financiranje vojaške pomoči Ukrajini. Trdi, da je bil njen veto nezakonito obiden.

Evropska unija opozarja na rusko "senčno floto", ki jo Rusija uporablja za izvoz nafte v vrednosti milijard kljub sankcijam. Ta flota, ki šteje do 1.400 plovil, po mnenju strokovnjakov EU predstavlja nevarnost za okolje in varnost plovbe. Zunanji ministri EU razpravljajo o novih predlogih za ukrepanje proti tej praksi.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro kritiziral nedavno trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Po njegovem mnenju sporazum "EU-ZDA" resno škoduje gospodarstvu in je dokaz, da je v Bruslju nujno potrebna zamenjava vodstva. Szijjártó je svojo kritiko izrazil na Facebooku, kjer je poudaril, da trenutno vodstvo Evropske komisije ni uspelo ustrezno obravnavati interesov držav članic.

Evropska unija in TikTok pomagata Moldaviji v boju proti dezinformacijam iz Rusije pred volitvami. Hkrati je v Moskvi potekal protest pred moldavsko ambasado, kjer so manifestanti zahtevali povečanje števila volišč v Rusiji. Rusija je v preteklosti že večkrat priključila moldavsko ozemlje in še naprej uporablja propagando in politične zaveznike za vplivanje na Moldavijo.

Rusija je v preteklosti že večkrat priključila moldavsko ozemlje in si še danes prizadeva za vpliv v državi s propagando in političnimi zavezniki. Evropska unija in platforma TikTok pomagata Moldavcem, da pri glasovanju upoštevajo resnične informacije in se izognejo ruskim dezinformacijam. V Moskvi so protestniki zahtevali povečanje števila volišč za moldavske državljane v Rusiji.

Emmanuel Macron, Friedrich Merz in Donald Tusk so obiskali Republiko Moldavijo, da bi izrazili podporo njeni proevropski vladi pred parlamentarnimi volitvami. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi vpliva Rusije in njenih dezinformacijskih kampanj. Voditelji so poudarili pomembnost podpore Moldaviji na njeni poti v Evropsko unijo in obsodili ruske "laži" in "hibridne napade". ZDA medtem nadaljujejo s podporo Ukrajini in Evropi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar sta izrazila upanje, da bo trenutni mirovni sporazum o Gazi odprl pot neodvisni palestinski državi. Voditelji EU pa si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, potem ko so bili izključeni iz posredovanja ZDA pri prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Poročilo ZN medtem opozarja, da izraelski genocid v Gazi ne bi bil mogoč brez globalne vpletenosti, pri čemer naj bi 63 držav, predvsem evropskih, podpiralo genocid nad Palestinci, medtem ko arabske države niso sprejele odločnih ukrepov.

Evropska unija je pohvalila napredek Ukrajine pri reformah za pridružitev bloku, kljub pomislekom glede prizadevanj za boj proti korupciji. Hkrati je EU izdala stroga opozorila kandidatkam Srbiji in Gruziji glede nazadovanja demokracije. Evropska komisija je v poročilih o širitvi tudi napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o članstvu do konca prihodnjega leta in tako postala prva v vrsti za 28. članico EU. Poročila zajemajo deset držav, večinoma z Zahodnega Balkana.

Evropska komisija je Gruzijo zaradi odstopanja od demokratičnih načel označila za nominalno državo kandidatko za članstvo v EU. Po besedah evropske komisarke je gruzijska vlada povzročila resen odmik od demokratičnih načel, kar je dejansko ustavilo evropsko pot države.

Albanski premier Edi Rama je med konferenco na Dunaju izjavil, da je dialog med Kosovom in Srbijo, ki ga posreduje EU, neuspešen zaradi svoje oblike. Ramaj je kosovsko vodstvo pozval, naj se ne ozira na Srbijo, temveč naj se osredotoči na izpolnjevanje obveznosti do Evropske unije, da se ne bi znašlo v izolaciji. Poudaril je, da bi morala Kosova opraviti svoje naloge za vstop v EU.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je pohvalila "fantastično vodenje" nekdanjega portugalskega premierja Antónia Coste v Evropskem svetu. Metsola je poudarila, da Costa svoje delo jemlje resno in da ga voditelji držav in vlad v Evropskem svetu cenijo. Prav tako je zavrnila kakršno koli vmešavanje v njegovo mednarodno evropsko predstavljanje.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.