APDEJT.si

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahteval takojšnjo sprejem ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki naj bi bil za Zelenskega ponižujoč. Ameriška administracija naj bi delala v "agresivnem" načinu, da bi dosegli dogovor.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da bojkotirajo vrh skupine G20 v Johannesburgu.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je ponovil trditve o iranskih zalogah urana in poudaril, da si Iran ne prizadeva za izdelavo jedrskega orožja. Opozoril je, da so ameriški in izraelski napadi povzročili veliko škodo jedrski infrastrukturi Irana, vendar je te tehnične zmogljivosti mogoče obnoviti.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Poljski ambasador v Rusiji, Kšištof Krajevski, je bil v Sankt Peterburgu tarča organiziranega napada. Skupina agresivnih demonstrantov ga je obkolila in verbalno napadla na poti do cerkve. Incident je poljski uradnik označil za najresnejšega v zadnjih letih. Osebje ambasadorja je ambasadorja pospremilo na varno.

Namestnik tajvanskega ministra za zunanje zadeve Wu Čižong je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril na vse tesnejše sodelovanje med Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo, ki po njegovem mnenju oblikuje "avtoritarno os" in predstavlja grožnjo globalni demokraciji in varnosti. Pozval je k okrepljenemu sodelovanju med Tajvanom in Evropo ter poudaril pomen skupne odpornosti za ohranjanje varnosti v indo-pacifiški regiji in Evropi. Predlagal je strategijo "Triple T" (zaupanje-tehnologija-Tajvan) za spodbujanje sodelovanja v polprevodniški industriji, umetni inteligenci in komunikacijskih tehnologijah.

Visoki ruski diplomat je izjavil, da je možnost novega srečanja med predsednikoma Rusije in ZDA še vedno na dnevnem redu.

Japonsko veleposlaništvo v Moskvi je zanikalo poročila, da je Japonska prepovedala ruskim letalskim prevoznikom prelet nad svojim ozemljem. Veleposlaništvo je poudarilo, da japonska vlada ni uvedla takšnih omejitev.

Ruski veleposlanik v Pretoriji, Roman Ambarov, je sporočil, da bodo skupne pomorske vaje Rusije, Južne Afrike in Kitajske, imenovane Mosi 3, potekale v začetku januarja 2026. Preložitev je bila usklajena zaradi prekrivanja terminov s summitom G20 v Johannesburgu.