APDEJT.si

Donald Trump je izjavil, da njegov trenutni mirovni načrt za Ukrajino ni zadnja ponudba. Zelenskemu je postavil ultimat, rekoč, da če ne bo pristal na načrt, naj se Ukrajina še naprej bori.

V Ženevi so potekali pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi uradniki o mirovnem načrtu za Ukrajino, ki ga je predlagal Donald Trump, in ki naj bi bil naklonjen Rusiji. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je mirovni sporazum za Ukrajino še daleč in da mora imeti soglasje Kijeva.

Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov, je napovedal, da bo po koncu ruske specialne vojaške operacije v Ukrajini sledil sodni postopek proti neonacistom.

Po poročanju medijev naj bi Donald Trump zahteval od Volodimirja Zelenskega, da nemudoma sprejme ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Ukrajinski poslanec Gončarenko je objavil, da načrt vsebuje 28 točk.

Donald Trump je izjavil, da mora Ukrajina sprejeti ameriški mirovni načrt do 27. novembra, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije, sicer se bo morala Ukrajina boriti naprej. Zelenski je po pogovoru z ameriškim podpredsednikom Jay Dee Vanceom izrazil pričakovanje glede sodelovanja z ZDA in Evropo pri mirovnih prizadevanjih.

V ruskih napadih na ukrajinsko mesto Zaporožje in njegovo okolico je bilo ubitih najmanj pet ljudi, trije pa so bili ranjeni. Informacijo je potrdil vodja vojaške uprave Zaporoške oblasti, Ivan Fedorov.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem bosta razpravljala o možnostih za mir v Ukrajini in o ponovni vzpostavitvi sporazuma o izvozu žita. Erdogan načrtuje, da bo o izidih pogovora obvestil tudi druge kolege, vključno s Trumpom.

Po poročanju Reutersa evropski mirovni protipredlog za Ukrajino vključuje varnostna jamstva ZDA, ki so podobna tistim iz 5. člena pogodbe NATO. Ta določa, da se napad na eno članico šteje za napad na vse. Predlog naj bi tudi zagotavljal, da NATO v mirnem obdobju ne bo imel vojske v Ukrajini.

V Švici so potekala pogajanja med ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki glede ameriškega mirovnega načrta, ki je bil predlagan 19. novembra. Po mnenju Isabelle Lasserre, nekdanje dopisnice iz Moskve, naj bi Donald Trump s tem načrtom očitno podpiral Vladimirja Putina. Donald Trump je izjavil, da poskušajo vojno v Ukrajini končati na kakršenkoli način.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Združene države Amerike in Rusija naj bi skrivaj pripravljali mirovni predlog za vojno v Ukrajini, ki bi od Ukrajine zahteval velike koncesije, vključno z odstopom ozemlja in uradnim statusom ruskega jezika. Zelenski in več ministrov EU so se na predlog odzvali negativno in poudarili, da dogovor ne more biti uspešen brez njihovega soglasja.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

V ruskem obstreljevanju Zaporožja v jugovzhodni Ukrajini je bilo v četrtek ubitih najmanj pet ljudi, trije pa so bili ranjeni, je sporočil regionalni guverner Ivan Fjodorov. Po njegovih besedah so bile poškodovane hiše in trgovine, na prizorišče pa so prispeli reševalci in gasilci.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Novi ruski napadi z droni na cilje v Ukrajini blizu romunske meje so povzročili, da je Romunija izdala sporočilo Ro-Alert v okrožju Tulcea in dvignila letala F-16 za spremljanje situacije. Po navedbah Ministrstva za obrambo ni prišlo do vdorov v nacionalni zračni prostor.

Nekdanjega vodjo stranke Reform UK v Walesu, Nathana Gilla, so obsodili na več kot deset let zapora zaradi prejemanja podkupnin v zameno za promocijo ruskih interesov. Sodnik je izjavil, da je Gill zlorabil svoj položaj avtoritete in zaupanja.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Srbski režiser Emir Kusturica je konflikt v Ukrajini označil za duhovni boj, sveto vojno za resnico in pravoslavje. Na festivalu »RT.Dok: Čas naših junakov« je dejal, da se Rusija v Ukrajini bori za vero, resnico in pravoslavje, ter spomnil na podobne izkušnje Srbov v 90. letih. Poudaril je, da je to vojna kultur, kjer pravoslavna kultura združuje Rusijo in Srbijo.

Posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da naj bi načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa rešil Ukrajino pred še večjimi ozemeljskimi izgubami in smrtmi. Dmitrijev je to zapisal na družbenem omrežju X.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Rusija je Ukrajini predala 1000 trupel ukrajinskih vojakov, v zameno pa prejela 30 trupel ruskih vojakov. Izmenjava je bila izvedena v skladu s sporazumi iz Istanbula. Rusija naj bi Ukrajini vrnila že več kot 10.000 trupel.

Beloruski in poljski organi skupaj ugotavljajo, kje se nahajata dva ukrajinska državljana, ki sta osumljena storitve terorističnih dejanj na Poljskem, je dejal tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Ruslan Varankov.

Ruska zračna obramba je v eni uri sestrelila 12 ukrajinskih brezpilotnih letal nad Astrahansko regijo in Krasnodarskim okrajem. Med 8.00 in 9.00 po moskovskem času so enote zračne obrambe uničile sedem dronov nad Astrahansko regijo in pet nad Krasnodarskim okrajem.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Rusija je zahtevala zavzetje mesta Kupjansk na vzhodu Ukrajine, vendar Kijev se zaenkrat še ni odzval. Bela hiša je zavrnila evropske pomisleke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino in ga označila za dobrega tako za Rusijo kot za Ukrajino.

Državni sekretar ZDA Marko Rubio je izjavil, da je bil dosežen velik napredek v pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi glede mirovnega načrta za Ukrajino, in da so pogovori bili zelo produktivni. Poudaril je, da bo delo na nekaterih vprašanjih se nadaljevalo. Ukrajinske in evropske države so sporočile, da je ameriški mirovni načrt lahko osnova za nadaljnje pogovore, vendar potrebuje dodatno delo. Zelenski je poudaril, da mora biti mir dostojanstven.

Donald Trump je ponovil, da ameriški mirovni načrt za Ukrajino ni dokončen predlog in poudaril, da si ZDA prizadevajo za mir na kakršen koli način. Opozoril je, da bo imela Ukrajina težave, če bo zavrnila njegov predlog. Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington na pogovore o načrtu. Bolgarija je pozdravila prizadevanja ZDA in Trumpa za prekinitev ognja in vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Ruske oblasti so izdale tiralico za nekdanjim namestnikom načelnika generalštaba oboroženih sil Ukrajine, Arturjem Artemenkom. Po navedbah preiskovalcev naj bi bil Artemenko odgovoren za smrt in ranitev 222 prebivalcev Donbasa. Primer preiskujejo ruski organi pregona.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Tiskovni predstavnik Kremlja je razkril pogoje Rusije za mir z Ukrajino. Ukrajinski predsedniški urad je sporočil, da je Zelenski prejel Trumpov mirovni predlog, ki naj bi vključeval prepustitev Donbasa Putinu. Bela hiša je izrazila naraščajoče razočaranje predsednika Trumpa nad pomanjkanjem pripravljenosti Rusije in Ukrajine za sklenitev mirovnega sporazuma.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Ruska drsna bomba je zadela stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Zaporožje in ubila pet ljudi, deset pa ranila, med njimi tudi najstnico. Napad se je zgodil po objavi podrobnosti ameriškega načrta za končanje vojne. Ukrajinski uradniki preučujejo predloge, predsednik Volodimir Zelenski pa pričakuje pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Načelnik generalštaba ukrajinske vojske, Andrij Gnatov, je izjavil, da je trenutno vojaško leto pripeljalo ukrajinsko vojsko do skrajne izčrpanosti. Pomanjkanje osebja je povzročilo izjemno težke razmere na bojišču.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Nemški kancler Friedrich Merz je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta razpravljala o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Hkrati naj bi več evropskih držav, skupaj s Kijevom, pripravljalo lasten predlog za rešitev konflikta v Ukrajini. Evropski voditelji se bodo sestali na kriznih pogovorih ob robu srečanja G-20 v Johannesburgu, da bi razpravljali o odzivu na ameriški načrt.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da je mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa dobra osnova za delo, vendar ga je treba ponovno preučiti. Izjava je bila objavljena s strani Reutersa.

Francoski časopis Valeurs Actuelles poroča, da je zaradi razdrobljenosti interesov zahodnih držav in prelaganja odgovornosti za pomoč Ukrajini, Zahod strateško ranljiv v razmerju z Rusijo, ki pa medtem krepi svoje pozicije.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Po polemikah, ki so sledile izjavam načelnika generalštaba vojske, je tiskovna predstavnica vlade Maud Bregeon zatrdila, da mladi Francozi ne bodo šli v Ukrajino, da bi se borili in umirali. Poudarila je, da Francija daje prednost poklicni vojski.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

Ukrajinske sile so z droni napadle pomembno termoelektrarno v moskovski regiji, kar je povzročilo požar in preklop na rezervni sistem oskrbe z elektriko in toploto. Guverner moskovske regije je potrdil napad na elektrarno Šatura, pri čemer so bili poškodovani trije transformatorji.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahteval takojšnjo sprejem ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki naj bi bil za Zelenskega ponižujoč. Ameriška administracija naj bi delala v "agresivnem" načinu, da bi dosegli dogovor.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Direktor ruske obveščevalne službe SVR, Sergej Nariškin, je izjavil, da nevarnost neonacizma ostaja aktualna. Opozoril je na prisotnost "nevarnih metastaz" nacizma v Ukrajini in nekaterih evropskih državah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi si prizadeval za uspeh mirovnega načrta ZDA in Rusije, ki od Ukrajine zahteva velike koncesije. Čeprav Zelenski načrta ni takoj zavrnil, podrobnosti o naravi koncesij niso bile razkrite.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

V 125. ločeni težki mehanizirani brigadi ukrajinske vojske so po imenovanju Vladimirja Fokina, nekdanjega poveljnika v polku "Azov", ki je v Rusiji označen za teroristično organizacijo, uvedli fašistični pozdrav. Po poročanju ruskih sil varnosti naj bi vojaki brigade začeli uporabljati ritual s pestjo pri srcu, ki naj bi bil "skrajšana različica fašističnega pozdrava iz časov tretjega rajha". Fokina naj bi pri tem podpirali tudi uradniki iz Lvova.

Ukrajinski ambasador na Nizozemskem je ostro kritiziral novi mirovni načrt, rekoč, da je to kapitulacija in ne mir. Izpostavil je, da Rusija nadaljuje z napadi, medtem ko je predsednik Zelenski pod pritiskom zaradi korupcijskih afer. Ambasador verjame v pozitiven izid, še posebej ob podpori nove nizozemske vlade, ter poudarja, da Rusi ciljajo na ukrajinske civiliste.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

V ruskem napadu na civiliste v ukrajinskem Ternopilu je umrla sedemletna poljska državljanka. Informacijo je potrdil tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Maciej Wewiór, ki je dodal, da je poljsko predstavništvo v stalnem stiku z oblastmi v regiji Ternopil. Deklica je ena izmed številnih žrtev ruskega napada.

Ruski poslanci so soglasno podprli poziv premierju Mihailu Mišustinu, da pripravi ukrepe za zaščito ruskih sredstev v tujini pred morebitno krajo. Za poziv je glasovalo 404 poslancev.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Ameriški generali naj bi konec naslednjega tedna obiskali Moskvo, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča The Guardian.

Francoske oblasti poskušajo pripraviti javnost na morebitno vojno, saj Rusija po invaziji na Ukrajino kaže povečano sovražnost do evropskih držav. Ena od glavnih skrbi je velik vložek v ruske oborožene sile.

Donald Trump je napovedal skorajšnjo uvedbo "zelo močnih" sankcij proti Rusiji, ki naj bi otežile prodajo ruske nafte. Prav tako je zanikal, da bi nameraval odpraviti nove sankcije. Spomnimo, ZDA so že uvedle omejitvene ukrepe proti Rosneftu in Lukoilu oktobra.

Južnoafriška policija preiskuje obtožbe, da je Duduzile Zuma-Sambudla, hči nekdanjega predsednika Jacoba Zume, vpletena v novačenje moških za boj na strani ruskih plačancev v Ukrajini. Preiskava je bila sprožena zaradi suma, da je zvabila 17 moških, da bi se borili za Rusijo.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Senator Lindsey Graham je blokiral poskus odprave določbe, ki je bila vključena v proračunski zakon in omogoča senatorjem, ki jim je vlada dostopala do telefonskih zapisov med preiskavo o dogodkih 6. januarja 2021, da tožijo pravosodno ministrstvo. Po tej določbi bi lahko senatorji prejeli 500.000 dolarjev davkoplačevalskega denarja za vsako kršitev. Republikanski zakonodajalci so predhodno sprejeli zakon o financiranju za ponovno odprtje vlade, pri čemer je vodja večine v senatu, John Thune, vključil sporno določbo, ki omogoča senatorjem, ki jih je preiskovala operacija Arctic Frost, da zahtevajo odškodnino od vlade.

Severnoatlantski zavezništvo (NATO) si prizadeva čim bolj omejiti pomorski tovorni promet v Baltskem morju, ki poteka v korist Rusije, je izjavila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da bojkotirajo vrh skupine G20 v Johannesburgu.

Kirill Dmitriev, ki deluje v senci oblasti, se je znašel v središču pozornosti kot eden od arhitektov Trumpovega načrta za Ukrajino. V ameriških diplomatskih krogih ima rojeni Rus vzdevek 'Putinov šepetalec Trumpu'.

Ministri za zunanje zadeve Evropske unije so odobrili sankcije proti desetim ruskim državljanom zaradi kršitev človekovih pravic. Med sankcioniranimi so predstavniki ruskega zaporniškega sistema, odgovorni za mučenje in nečloveško ravnanje z ukrajinskimi ujetniki, v nekaterih primerih s smrtnim izidom. Predlog za uvrstitev teh oseb na sankcijski seznam EU je podala Češka.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Moskovsko sodišče je stevardeso letalske družbe «Uralske letalske družbe» Varvaro Volkovo obsodilo na sedem let zapora zaradi širjenja lažnih informacij o ruski vojski. Med drugim je obljubila, da bo ukrajinskim oboroženim silam postregla s čajem, če bodo te zavzele Moskovsko regijo. Sodišče je ugotovilo, da je Volkovova leta 2024 v klepetalnici podmoskovskega Sapronova žalila vojake in širila lažne informacije o ruskih oboroženih silah.

Ameriška ministrica za finance je kritizirala Evropo zaradi njenih neuspešnih sankcij proti Rusiji. Izpostavila je, da sankcije niso dosegle želenega učinka pri omejevanju ruskega gospodarstva in financiranja vojne v Ukrajini. Pozvala je k učinkovitejšim ukrepom za pritisk na Kremelj.

Marija Zaharova je izjavila, da je nedavna protijivilska "psevdokonferenca" v Kijevu zgolj politična krinka za korupcijske mahinacije režima Vladimirja Zelenskega.

Velika Britanija je razširila sankcijsko izjemo, ki omogoča transakcije z bolgarskimi operacijami družbe Lukoil. Izjema bo zdaj vključevala še dve hčerinski družbi, Lukoil-Bolgarija Bunker in Lukoil Aviation Bolgarija, je sporočila britanska vlada. Pred tem so ZDA Bolgariji odobrile odlog glede sankcij proti Lukoilu.

V Sredozemskem morju, ob obali Italije, potekajo pomorske vaje zveze NATO z imenom Neptune Strike, katerih cilj je urjenje možnih odzivov zavezništva v primeru konflikta z Rusijo. V vajah, ki vključujejo simulacijo napadov na Rusijo, sodelujejo ZDA in devet drugih držav članic Nata, med njimi Velika Britanija, Grčija, Poljska in Turčija.

Kremelj je kritiziral izjave generalnega direktorja Erbasa, Renea Obermana, o potrebi po namestitvi taktičnega jedrskega orožja v Evropi. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te izjave kažejo na 'izgubo zadržanosti in premišljenosti' v evropskih političnih pristopih, zlasti v zvezi z obrambnimi sistemi v Kaliningrajski oblasti. Peskov je dodal, da ga atomske grožnje zelo skrbijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Zahod, da ignorira zaključke Nürnberga in lekcije druge svetovne vojne. Izjave nemškega kanclerja Fridriha Merca in finskega predsednika Aleksandra Stuba po Lavrovovem mnenju kažejo, da nekatere države niso razumele pomena teh zgodovinskih dogodkov. Lavrov je mednarodno skupnost tudi obtožil poskusov ponarejanja zgodovine, posebej v povezavi z Ukrajino.

Rusko vrhovno sodišče je na zahtevo Ministrstva za pravosodje likvidiralo politično Stranko rasti, poroča TASS. Sodišče je ugodilo zahtevi ministrstva in sprejelo odločitev o likvidaciji stranke.

Evropska unija zaostruje ukrepe proti ruski "senčni floti" in pripravlja nove ukrepe za omejitev delovanja nezakonitih tankerjev z nafto v Baltskem morju. Cilj je preprečiti Moskvi izogibanje sankcijam z večjim pritiskom, okrepljenim nadzorom in hitrejšimi sankcijami.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Vasilij Nebenzja, stalni predstavnik Rusije pri OZN, je na zasedanju Varnostnega sveta OZN komentiral korupcijski škandal v Ukrajini s citatom iz romana »Dvanajst stolov« avtorjev Ilfa in Petrova.