APDEJT.si

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je udeležil spletnega vrha voditeljev koalicije držav, ki so pripravljene pomagati pri reševanju situacije v Ukrajini. Na srečanju so razpravljali o zadnjih dogodkih v rusko-ukrajinski vojni, korakih za njeno končanje in prizadevanjih za mir. Erdogan je ponudil Istanbul kot mesto za pogajanja med Rusijo in Ukrajino.

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Belorusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je iz Rusije prispela nova pošiljka raketnih sistemov »tor M2«. Ta prihod predstavlja okrepitev beloruske obrambne zmogljivosti.

Rusija zaenkrat ne želi popuščati in je zadovoljna z razvojem dogodkov na fronti v Ukrajini. Kremelj bo revidirani mirovni načrt za Ukrajino komentiral šele po prejemu uradnega ameriškega stališča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin obiskal Kirgizistan, kar sovpada s pričakovanji odziva Rusije na mirovni načrt, ki so ga Ukrajinci sprejeli. Ob tem je bil objavljen članek, ki kritizira napačne pristope k miru v Ukrajini, pri čemer opozarja na nedavne ruske napade na civiliste.

Po poročanju ameriških medijev naj bi Ukrajina in ZDA dosegli napredek pri dogovoru o miru z Rusijo, vendar ostajajo odprta nekatera "občutljiva vprašanja". Bela hiša je potrdila, da so ZDA dosegle velik napredek pri usklajevanju stališč Ukrajine in Rusije. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dabiju sestal z ruskimi predstavniki, kjer jim je predstavil prenovljen mirovni načrt.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da čeprav so ideje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o končanju konfliktov dobre, njegov pristop nima dolgoročnega učinka in zahteva več potrpežljivosti. Lavrov je dejal, da ameriška zunanja politika pogosto poskuša vsiliti svojo voljo drugim.

Ukrajina je pristala na omejitev svoje vojske na 800.000 vojakov v skladu z mirovnim sporazumom z ZDA. Mirovni načrt, ki so ga odobrili ukrajinski in ameriški uradniki, predvideva tudi nadaljnja pogajanja o ozemlju. V Ženevi potekajo pogovori med Ukrajino, EU in ZDA o končanju vojne, kar je povzročilo padec vrednosti evropskih obrambnih delnic. Ulice v vzhodni Ukrajini pa so prizorišče uporabe brezpilotnih vozil za oskrbo in evakuacijo vojakov.

Vodja jemenske skupine Ansar Alah je v sožalnem sporočilu generalnemu sekretarju libanonskega Hezbolaha ob smrti poveljnika Haisama al-Tabatabaija poudaril polno podporo Hezbolahu proti izraelskemu režimu.

Velika Britanija je še vedno pripravljena napotiti svoje enote v Ukrajino, ko se bodo tam končale vse bojne aktivnosti.

Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari je potrdil solidarnost svoje države z Iranom proti izraelski agresiji in obljubil nadaljnjo diplomatsko in politično podporo Teheranu. Med obiskom visokega iranskega varnostnega uradnika Alija Larijanija v Islamabadu je poudaril pakistansko podporo Iranu proti, kot je dejal, 'cionističnemu režimu'. Predsednik pakistanskega parlamenta Sardar Ajaz Sadik je gostil Larijanija na pogovorih.

Izrael je od Hamasa preko Rdečega križa prejel truplo izraelskega talca iz Gaze, je sporočil urad izraelskega premierja Netanjahuja. Truplo bodo prepeljali v Izrael, kjer bo sledila vojaška slovesnost, nato pa ga bodo odpeljali v Nacionalni inštitut za sodno medicino za identifikacijo. Hamas mora po dogovoru o prekinitvi ognja vrniti še trupla treh talcev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo predvidoma napovedal uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Franciji, po zgledu drugih evropskih držav zaradi naraščajoče grožnje Rusije in dvomov o zavezništvu z Združenimi državami. Macron bo predstavil nov program, ki bo iskal do 50.000 prostovoljcev na leto. Napoved sledi polemiki, ki jo je sprožil načelnik generalštaba, general Fabien Mandon, ki je pozval Francoze, da 'sprejmejo izgubo svojih otrok' v primeru konfliktov v Evropi. Od ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je več evropskih držav uvedlo obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka.

Vodja turške obveščevalne službe (MİT) İbrahim Kalın se je v Kairu srečal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Šejkom Muhammedom bin Abdurrahmanom Al Thanijem ter vodjo egiptovske obveščevalne službe Hasanom Mahmudom Rešadom, da bi razpravljali o premirju v Gazi. Pogovarjali so se o prehodu v drugo fazo premirja in ustavitvi kršitev.

V okviru dogovora o prekinitvi ognja in izmenjavi talcev je Rdeči križ v Gazi prejel truplo še enega izraelskega talca. Izraelska vojska je potrdila prevzem posmrtnih ostankov in jih predala v forenzično obdelavo za identifikacijo, preden bodo o tem obvestili družino.

Libanonski premier je izjavil, da je država v stanju 'dolgotrajne vojne' in poudaril, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za soočenje z morebitnimi stopnjevanji napetosti s strani Izraela.

Britanski premier Kir Starmer je izjavil, da je pravičen in trajen mir v Ukrajini mogoč le, če so izpolnjeni štirje pogoji. Sky News poroča, da Starmer meni, da je trajen mir v Ukrajini mogoč le ob izpolnitvi štirih pogojev.

Zaradi pomanjkanja ruskih rekrutov naj bi Rusija prevarala tujce iz Kenije, Nepala, Tadžikistana in drugih držav, da bi se pridružili vojni v Ukrajini. Vojni ujetniki trdijo, da so bili zavedeni in niso želeli sodelovati v vojni.

Z ruskega kozmodroma Pleseck je bila izstreljena raketa Angara-1.2, ki nosi vojaške satelite. Izstrelitev je bila izvedena v interesu ruskega Ministrstva za obrambo.

Nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu je ostro kritiziral odziv romunske vojske na prelet ruske drone, ki je preletela štiri okrožja, preden je padla v Vasluju. Băsescu je izrazil zaskrbljenost, ker Romunija ni sestrelila nobene ruske drone in dejal, da postajajo smešni, saj imajo opremo, a je ne znajo uporabljati in da bi morala vojska odkrito priznati, če se ne more braniti.

Švedska vojska želi nabaviti križarske rakete dolgega dosega, ki bi lahko zadele cilje globoko na ozemlju drugih držav. Minister za obrambo je dejal, da je to potrebno za odvračanje Rusije, saj se želijo uskladiti z ruskimi zmogljivostmi dolgega dosega.

Ameriška vojska načrtuje proizvodnjo 30.000 kasetnih izstrelkov XM1208, kalibra 155 mm, letno. Ti izstrelki, ki vsebujejo devet naprednih submunicij M99, so namenjeni uporabi s havbicami M109A6/7 Paladin in M777A2.

Nemški zunanji minister je opozoril, da se Rusija pripravlja na morebiten vojaški spopad z Natom najkasneje do leta 2029. Ob tem so moldavske oblasti poročale, da je ruski vojaški dron pristal na strehi hiše v Moldaviji, ki meji na Ukrajino. Moldavija in Romunija sta bili v torek v stanju povečane pripravljenosti, saj je šest dronov vdrlo v zračni prostor Moldavije in najmanj dva v zračni prostor Romunije med novim obsežnim ruskim napadom z raketami in brezpilotnimi letalniki na Ukrajino.

Minister za obrambo Bosne in Hercegovine, Zukan Helez, je obeležil dan državnosti BiH v Travniku s polaganjem cvetja in poklonom na spomeniku "Mati" in Šehidskem mezarju. Poudaril je pomen spomina na ZAVNOBiH, temelj obnovljene državnosti BiH, in obljubil, da bo storil vse za močnejše, sposobnejše in modernejše oborožene sile BiH.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Klub Mosta in neodvisni poslanec Josip Jurčević sta predlagala izstop Hrvaške iz 'koalicije voljnih', potem ko so hrvaško označili kot potencialno tarčo. Zvonimir Troskot iz Mosta je poudaril, da Hrvaška v tej koaliciji nima kaj iskati, še posebej po provokativnih sporočilih iz Francije.

Ukrajinske sile so izvedle koordinirane napade na ruske cilje, vključno z letalsko bazo Taganrog Južni v Rostovski oblasti. Po napadu so poročali o velikih požarih na območjih, povezanih s popravili in testiranji letal. Po prvih informacijah naj bi bilo zadeto eno redkih letal Beriev A-60, opremljeno z laserjem. Letalo je bilo razvito za testiranje sistemov usmerjene energije za rusko vojsko. V mestu Taganrog je bilo slišati več kot 20 eksplozij, poškodovani sta bili dve stanovanjski stavbi in ena zasebna hiša, pa tudi skladišče v industrijskem območju.

Izrael je preprečil vstop v Gazo mobilni kliniki, ki je bila preurejena iz papežmobila, ki ga je papež Frančišek uporabljal med obiskom Palestine leta 2014. Vozilo, ki je prispelo v Betlehem, je namenjeno zdravstveni oskrbi bolnikov na vojnem območju, vendar še čaka na dovoljenje za vstop v Gazo.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Hamas je v okviru premirja predal posmrtne ostanke izraelskega talca Rdečemu križu. Izrael je potrdil prejem trupla od palestinskih oboroženih skupin v Gazi. Konvoj s posmrtnimi ostanki je prispel v Tel Aviv v Nacionalni center za forenzično medicino na identifikacijo.

Ukrajinski zunanji minister Makeiev je pozval mednarodne partnerje, naj Ukrajine ne silijo v kompromise v vojni z Rusijo. Ukrajina in Evropa sta bili olajšani, ko so uspeli ublažiti Trumpov načrt.

Ruska vojska je izvedla silovit napad na vojaške cilje v Ukrajini, vključno z uporabo hipersoničnih raket »Kinžal«, kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. Enote Južne skupine so osvobodile naselje Ivanopolje v Donecki ljudski republiki.

Evropa bo znatno povečala proizvodnjo lastnega vojaškega orožja. Za ta namen je v naslednjih treh letih namenjenih 1,5 milijarde evrov, kar bo omogočilo skupno oddajo naročil in proizvodnjo vojaške opreme. Cilj je znatno povečati proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od Združenih držav Amerike.

Ukrajina in Rusija sta poročali o obsežnih napadih na njunih ozemljih. V Kijevu je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, ranjenih pa 20, medtem ko so ruski uradniki sporočili, da so bili v ukrajinskih napadih v regiji Rostov ubiti trije ljudje. Ukrajinsko ministrstvo za energijo je ruski nočni napad označilo za "obsežen kombiniran napad" na energetsko infrastrukturo, ki je prizadel objekte v Kijevu in regijah Kijev, Odesa, Černigov, Dnipropetrovsk in Harkov.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Urad Združenih narodov za človekove pravice je sporočil, da je bilo v izraelskih napadih v Libanonu od lanske prekinitve ognja ubitih najmanj 127 civilistov. OZN poziva k preiskavi in spoštovanju premirja, pri tem pa opozarja na vse pogostejše napade izraelske vojske in uničevanje civilnih objektov.

Posebni odposlanec ZDA, Massad Boulos, je sporočil, da niti sudanska vojska niti paravojaške sile Rapid Support Forces (RSF) niso sprejele predlaganega mirovnega načrta Združenih držav za končanje nasilnega konflikta, ki je izbruhnil aprila 2023 in povzročil lakoto ter etnična ubijanja. Konflikt grozi z razdelitvijo države. Trump je prejšnji teden napovedal, da bo posredoval za zaustavitev konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi načrtoval telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, poroča Axios, ki se sklicuje na vire iz ameriške administracije. Pogovor naj bi potekal v času zaostrenih političnih in vojaških napetosti med ZDA in Venezuelo.

Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami so se zaostrili, zlasti po poročilih o morebitni ameriški vojaški prisotnosti. Napetosti so dosegle eno najvišjih stopenj v zadnjih desetletjih, kar nakazuje na dolgotrajne in kompleksne izzive v bilateralnih odnosih.

Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.

Začasna afganistanska vlada je v izjavi obsodila nedavne napade Pakistana kot očitno kršitev afganistanske suverenosti in nespoštovanje mednarodnih norm. Afganistan je obljubil ustrezen odgovor na ravnanje Pakistana.

Bela hiša je sporočila, da so ZDA v zadnjem tednu dosegle velik napredek pri mirni rešitvi konflikta v Ukrajini. Organizirale so neposredne pogovore med Kijevom in Moskvo. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je dejala, da so potrebna dodatna pogajanja med Ukrajino, Rusijo in ZDA za sklenitev mirovnega sporazuma. Ukrajinski uradnik je izjavil, da vlada podpira bistvo mirovnega sporazuma po pogovorih z Združenimi državami v Ženevi. Predsednik Zelenski je dejal, da se pogovori z ZDA o mirovnem načrtu nadaljujejo, vendar je treba še razpravljati o nekaterih najbolj občutljivih vprašanjih.

Ruski mediji so izrazili skepticizem glede ameriškega mirovnega načrta, katerega cilj je končati vojno v Ukrajini, in dvomijo o njegovem uspehu.

Agencija ZN za trgovino je opozorila, da je zaradi izraelskega »sistematičnega in vztrajnega« uničevanja Gaze ogroženo preživetje palestinske družbe. Vojna je močno prizadela gospodarstvo območja, obnova pa bo po ocenah stala več kot 70 milijard dolarjev in bo trajala več desetletij. ZN poziva k takojšnjemu mednarodnemu posredovanju, saj vojna in omejitve povzročajo »izjemen propad palestinskega gospodarstva« in ogrožajo vse stebre preživetja, od hrane do zdravstvene oskrbe.

Donald Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajina in ZDA sta dosegli dogovor o ključnih točkah mirovnega načrta, ki ga je predlagal Trump, ki naj bi se še ta mesec sestal z Zelenskim. Zelenski je izrazil pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA.

Načelnik generalštaba češke vojske, Karel Řehka, je na vojaškem zboru poudaril, da je Rusija zaradi svoje agresivne politike največja grožnja varnosti Češke republike. Opozoril je, da je Rusija postala nepredvidljiva in agresivna ter preizkuša meje. Predsednik Petr Pavel je kritiziral programsko izjavo vlade, ker ne omenja ruske grožnje.

Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Po poročanju Axiosa sta ZDA in Ukrajina uskladili predhodno različico mirovnega načrta. Minister ameriške vojske Dan Driscoll je pogovore z ruskimi uradniki v Abu Dabiju označil za uspešne in dejal, da potekajo dobro. Tiskovni predstavnik ameriške vojske je potrdil, da pogovori potekajo dobro.

Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi lahko načrt za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini propadel zaradi ameriškega načrta za ureditev konflikta. Politico poroča, da EU ni več določitelj standardov za digitalne storitve, saj je to vlogo prevzela Amerika. Različne države EU še niso dosegle enotnega stališča glede konfiskacije ruskega premoženja, pri čemer se čaka na pritisk morebitnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se sooča z dilemo, ali sprejeti mirovno ponudbo Trumpa ali se zanašati na evropsko pomoč.

Ukrajinske sile so izvedle močan napad na južne regije Rusije, pri čemer so bili prizadeti Novorosijsk in Rostovska oblast, kjer so umrle tri osebe, najmanj 16 pa je bilo ranjenih. Oškodovane so bile tudi stanovanjske zgradbe. Rusija je odgovorila z napadi na Kijev in Odeso. Emmanuel Macron je izjavil, da je Rusija edina ovira za mir v Ukrajini.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Ukrajinski vojni ujetnik Artem Kondibko je razkril, da so njegovi nadrejeni ukazali uničenje tako ruskih sil kot tudi ukrajinskih vojakov, ki so se umikali pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku). Po njegovih besedah so ga celo poskušali likvidirati z minometi in droni, ko so ga poskušali rešiti pripadniki ruske vojske, so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva.

Ukrajina si želi miru, vendar ne za vsako ceno, je poudaril predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefantjuk. Poudaril je, da obstajajo "rdeče linije", ki jih ne smejo prestopiti, kot so neodvisnost, ozemlje in obrambna sposobnost države. Medtem se nadaljujejo prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, z intenzivnimi pogajanji in posvetovanji med Ukrajino, ZDA in drugimi zaveznicami.

Ukrajina in Rusija sta si izmenjavali napade z droni in raketami. Ruske oblasti so poročale o smrtonosnih ukrajinskih napadih z droni na jugu Rusije, kjer so bili prizadeti stanovanjski bloki v več mestih, vključno z Novorossiyskom in Rostovom, pri čemer so bili trije ljudje ubiti in najmanj 16 ranjenih. Kijev je bil znova tarča ruskih zračnih napadov z balističnimi raketami in droni, ki so povzročili poškodbe in gmotno škodo na infrastrukturi in stanovanjskih zgradbah, ranjenih pa je bilo najmanj šest ljudi. Britanski premier Starmer bo gostil pogovor o Ukrajini.

V ruskem napadu z droni na Kijev in okolico sta umrli najmanj dve osebi, več pa je bilo ranjenih. Ukrajinski napadi z droni na Taganrog v ruski Rostovski oblasti so zahtevali najmanj tri življenja, več ljudi pa je bilo ranjenih v Krasnodarskem kraju. Ukrajinski droni so napadli tudi Novorosijsk, Gelendžik in druge kraje na jugu Rusije, kjer je bil uničen redek letalo v kompleksu Berijev. Ruske sile so sestrelile 249 ukrajinskih dronov nad ruskimi regijami.

Ukrajince, ki so bili deportirani iz Poljske, usmerjajo v 80. desantno-jurišno brigado ukrajinske vojske, nato pa na bojne položaje v bližini Sadkov v Sumski oblasti, so sporočili iz varnostnih struktur.

Donald Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajina naj bi po poročanju CBS News podprla mirovni načrt ZDA, vendar želi urediti še nekatere "manjše podrobnosti". Sekretar ameriške vojske Dan Driscoll naj bi se pripravljal na pot v Kijev, da bi razpravljal o tehnologiji dronov.

V Abu Dabiju so se nadaljevali pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o mirovnem načrtu za Ukrajino. Ameriški uradnik je za BBC potrdil, da se bodo sestali z ruskimi predstavniki. Donald Trump je napovedal, da bo aprila obiskal Peking po telefonskem pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Zunanji minister svetuje popotnikom, da se seznanijo z varnostnimi razmerami v državah, kamor načrtujejo potovanje. Izdal je seznam držav, za katere veljajo potovalna opozorila ali varnostni nasveti.

Rusija in Ukrajina sta se v torek zgodaj zjutraj obstreljevali z zračnimi in napadi z droni. Na obeh straneh so bili ranjeni, v Rusiji pa je umrla ena oseba. V Kijevu je bil zadet stanovanjski blok v središču mesta. Ukrajinski napadi na Rusijo so zahtevali najmanj tri žrtve.

Kljub tekočim pogovorom o miru v Ukrajini je ruska vojska ponovno izvedla nočne zračne napade na Kijev. Prišlo je do eksplozij in izpadov električne energije, stanovanjske stavbe so bile zadete. Napadi so bili izvedeni s hipersoničnimi raketami, manevrirnimi raketami in bojnimi droni. Poročali so o enem mrtvem in več ranjenih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Ruski uradniki so poročali o smrtonosnih ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki. Britanski premier Starmer bo gostil telefonski pogovor o Ukrajini.

Pakistan je zanikal izvedbo zračnih napadov v Afganistanu, medtem ko so talibanske oblasti v Afganistanu obljubile ustrezen odgovor po tem, ko naj bi bili v napadih ubiti civilisti. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je izrazil, da Pakistan nima več pozitivnih pričakovanj od afganistanskih talibanov.

Ameriški brezpilotni letalnik MQ-9 Reaper, ki je bil dodeljen letalski bazi Kunsan v Južni Koreji, je strmoglavil ob zahodni obali države. Incident se je zgodil v času povečanih vojaških napetosti v regiji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaradi varnostnih razlogov, ki so posledica terorističnega napada v Delhiju, preložil svoj obisk v Indiji, ki je bil načrtovan za december. Odložitev obiska bo imela diplomatske posledice.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Ameriški mediji poročajo, da si predsednik Združenih držav Amerike prizadeva za neposredne pogovore z venezuelskim kolegom. Medtem naj bi ZDA izvajale tajne operacije, Trump pa naj bi bil glavni pobudnik vojne.

Ruske sile so prevzele nadzor nad naseljem Ivanopolje v Donecki Narodni Republiki (DNR). To je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, ki je navedlo, da so enote južne skupine sil prevzele nadzor nad tem območjem.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

Anketa o zunanji politiki v Nemčiji je pokazala, da državljani zavračajo prevzem vojaškega vodstva v Evropi. Razlike v mnenjih so opazne med vzhodno in zahodno Nemčijo.

Izraelske sile so v Gazi ubile najmanj štiri Palestince in ranile več drugih, kljub dogovoru o prekinitvi ognja. Izraelski napadi se nadaljujejo, civilna zaščita pa opozarja na nevarnost neeksplodiranih izraelskih ubojnih sredstev. Hamas poziva k odgovornosti za več kot 2.600 palestinskih žrtev.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da ima Srbija suvereno pravico sodelovati v vojaških vajah s Kitajsko, vendar je poudaril, da bi se moral Beograd distancirati od odnosov predsednika Aleksandra Vučića do Kitajske. Rutte je opozoril na previdnost pri odnosih s Kitajsko.

Ameriške letalske sile uvajajo koncept agilnega bojevanja, s katerim želijo enote pripraviti na delovanje iz razpršenih, skromnih baz v primeru vojne proti večjemu nasprotniku, kot je Kitajska. Ta pristop naj bi omogočil hitro prilagajanje in učinkovito delovanje v zahtevnih bojnih razmerah.

Islamski džihad je sporočil, da je med operacijami na območjih pod nadzorom izraelske vojske našel truplo enega od treh preostalih talcev, ki jih še zadržujejo v Gazi. Palestinsko gibanje, zaveznik Hamasa, je potrdilo, da truplo pripada enemu od umrlih talcev, ki bi jih morali vrniti v skladu s premirjem z Izraelom.

Poljski obrambni minister je poudaril, da Varšava ne sme zmanjšati proračuna za obrambo, ne glede na situacijo v Ukrajini. Nadaljevanje oboroževanja je ključnega pomena za varnost Poljske.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je ameriški mirovni predlog pripomogel k zbliževanju Kijeva in Washingtona glede končanja vojne med Rusijo in Ukrajino, ki je največji in najsmrtonosnejši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Rutte je poudaril potrebo po premišljenem dialogu o tej problematiki.

Švedske oborožene sile razmišljajo o nakupu novih manevrirnih raket z dosegom do 2000 km, ki bi lahko zadele cilje globoko v Rusiji. Ta pobuda je del prizadevanj za izpolnjevanje obveznosti znotraj zveze NATO. Rakete naj bi omogočile napade na poveljniška mesta, senzorje in ključno infrastrukturo v primeru ruskega napada na NATO.

Po opozorilu ZDA o 'potencialno nevarnih situacijah' za lete nad Venezuelo, se je še več letalskih družb pridružilo prekinitvi letov v to državo.

Poročila navajajo ključne dogodke na dan 1370 ruske vojne v Ukrajini. Članek tudi omenja Trumpov načrt v povezavi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ukrajinsko mesto Odesa je bilo napadeno z droni, zaradi česar je v osrednjem delu mesta odjeknilo več močnih eksplozij. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se zatečejo v zaklonišča. Obstaja zaskrbljenost za številčno bolgarsko skupnost v regiji.

Iran je ostro obsodil izraelski napad v Bejrutu, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hezbollaha, Haytham Ali Tabatabai. Iransko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za teroristični zločin in napovedalo, da Iran nima druge izbire, kot da se sooči z Izraelom.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

ZDA in Rusija sta predlagali mirovni načrt za Ukrajino, ki je povzročil razdor med zahodnimi zavezniki. Načrt, ki naj bi ga podpiral Donald Trump, naj bi Vladimirju Putinu ponudil vse, kar želi, kar je naletelo na kritike. Evropski voditelji poskušajo pomagati Ukrajini, da bi imela boljše pogajalske izhodišča. Rusija je pozitivno ocenila ameriški načrt, medtem ko je evropskega zavrnila.

Jurij Ušakov, svetovalec Vladimirja Putina, je ostro kritiziral evropski odgovor na mirovni načrt za Ukrajino, ocenjujoč ga kot "popolnoma nekonstruktiven" in nesprejemljiv za Rusijo. Poudaril je, da predlog ne izpolnjuje ruskih pričakovanj in da o njem niso potekala konkretna pogajanja.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Visoki ameriški vojaški častnik je obiskal ameriške vojake v Portoriku in na vojni ladji ameriške mornarice v regiji, kjer so ZDA zbrale floto. Obisk se dogaja v času, ko Trump stopnjuje pritisk na Venezuelo.

Brigade Al-Quds so sporočile, da so v osrednjem delu območja Gaze našle truplo enega od izraelskih talcev.

Žozep Borrell je izjavil, da Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ne moremo več šteti za zaveznice Evropske unije. Poudaril je, da bi morala Evropa priznati to spremembo v političnem usmeritvi ZDA. Izjavo je objavil v ponedeljek, 24. novembra 2025, na družbenem omrežju X.

Turška parlamentarna delegacija se je sestala z zaprtim voditeljem Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullahom Ocalanom, da bi razpravljali o razorožitvi in implementaciji dogovora s sirsko vlado ter Sirskimi demokratičnimi silami (SDF). Srečanje je del mirovne pobude za končanje desetletja trajajočega konflikta.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki usmerja njegovo administracijo, da preuči, ali bi določene veje Muslimanske bratovščine označili za teroristične organizacije. Hkrati je Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) vložil tožbo proti Teksasu zaradi podobne označbe.

Ameriški mirovni načrt, namenjen končanju vojne v Ukrajini, je bil po nedavnih pogovorih med Združenimi državami, Ukrajino in evropskimi državami zmanjšan s prvotnih 28 na 19 točk. To je razkril ukrajinski namestnik ministra za zunanje zadeve, Sergiy Kyslytsya, za britanski časnik Financial Times.

Tiskovna predstavnica Bele hiše je izjavila, da srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim trenutno ni načrtovano. Ožji krog Zelenskega naj bi mu odsvetoval pot v Washington, saj se bojijo poslabšanja odnosov s Trumpom. Hkrati so ZDA in Ukrajina po navedbah Bele hiše blizu dogovora o prekinitvi vojne, pri čemer naj bi ostalo le še nekaj točk nesoglasja. Mirovni načrt Trumpove administracije za Ukrajino naj bi bil predelan in zdaj vseboval 19 točk.

Venezuelska vlada je zavrnila načrt ZDA, da bi razglasile narkokartel "Cartel de los Soles" za teroristično organizacijo, češ da je ta načrt "absurden". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bo State Department uvrstil domnevni narkokartel na seznam "tujih terorističnih organizacij". Ameriške oblasti obtožujejo "Cartel de los Soles" sodelovanja s transnacionalno kriminalno organizacijo "Tren de Aragua" pri pošiljanju drog v ZDA. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je predsednik Venezuele Nicolás Maduro vodja "Cartel de los Soles".

Načelnik generalštaba ZDA, Dan Caine, je obiskal Portoriko in eno od vojnih ladij, ki jih Washington vzdržuje v Karibih kot del kampanje proti trgovini z drogami. Obisk poteka sredi poročil o verjetnem povečanju pritiska na Venezuelo. Caine bo med obiskom izrazil hvaležnost mornarjem za njihovo predanost in neomajno služenje.

Ukrajinski vojaki so izrazili kritičnost do ameriškega načrta za mirovni sporazum med Ukrajino in Rusijo, katerega ključni detajli so pricurljali v javnost. Medtem ko nekateri načrt zavračajo, drugi izražajo zadržanost in dvome glede njegove učinkovitosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve je slovenskim državljanom priporočilo, da čim prej zapustijo Venezuelo z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. To sledi opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o možni nevarnosti zaradi povečane vojaške aktivnosti v regiji.

Generalni direktor Rosteca, Sergej Čemezov, je izjavil, da je Rusija močno povečala proizvodnjo orožja v primerjavi z obdobjem pred začetkom posebne operacije v Ukrajini. Rusija dobavlja velike količine letal, tankov, pehotnih vozil, havbic, sistemov za radioelektronsko bojevanje in dronov. Po njegovih besedah nobena država na svetu ne proizvaja toliko streliva in letalskih bomb kot Rusija.

Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.