APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Novi ruski napadi z droni na cilje v Ukrajini blizu romunske meje so povzročili, da je Romunija izdala sporočilo Ro-Alert v okrožju Tulcea in dvignila letala F-16 za spremljanje situacije. Po navedbah Ministrstva za obrambo ni prišlo do vdorov v nacionalni zračni prostor.

Nekdanjega vodjo stranke Reform UK v Walesu, Nathana Gilla, so obsodili na več kot deset let zapora zaradi prejemanja podkupnin v zameno za promocijo ruskih interesov. Sodnik je izjavil, da je Gill zlorabil svoj položaj avtoritete in zaupanja.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Beloruski in poljski organi skupaj ugotavljajo, kje se nahajata dva ukrajinska državljana, ki sta osumljena storitve terorističnih dejanj na Poljskem, je dejal tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Ruslan Varankov.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Ruske oblasti so izdale tiralico za nekdanjim namestnikom načelnika generalštaba oboroženih sil Ukrajine, Arturjem Artemenkom. Po navedbah preiskovalcev naj bi bil Artemenko odgovoren za smrt in ranitev 222 prebivalcev Donbasa. Primer preiskujejo ruski organi pregona.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Francoski časopis Valeurs Actuelles poroča, da je zaradi razdrobljenosti interesov zahodnih držav in prelaganja odgovornosti za pomoč Ukrajini, Zahod strateško ranljiv v razmerju z Rusijo, ki pa medtem krepi svoje pozicije.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Direktor ruske obveščevalne službe SVR, Sergej Nariškin, je izjavil, da nevarnost neonacizma ostaja aktualna. Opozoril je na prisotnost "nevarnih metastaz" nacizma v Ukrajini in nekaterih evropskih državah.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Izrael je izvedel nove zračne napade na območje Gaze, v katerih je bilo ubitih sedem Palestincev, s čimer se je število smrtnih žrtev od začetka prekinitve ognja povečalo na 318. Izraelska vojska je sporočila, da je ubila pet visokih članov Hamasa v Gazi.

Izraelska vojska naj bi v Gazi ubila poveljnika Hamasa in v zračnih napadih zadela območje Gaze, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 Palestincev, med njimi tudi otroci, in ranjenih 54. Pakistan je ostro obsodil izraelske napade na Palestince v Gazi.

Ameriški odposlanec pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da bi lahko Nemčija prevzela položaj vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ki ga že več kot 70 let zasedajo ameriški generali. ZDA naj bi se umikale, kar odpira vprašanja o prihodnji vlogi Nemčije v evropski varnosti in Natu.

Južnoafriška policija preiskuje obtožbe, da je Duduzile Zuma-Sambudla, hči nekdanjega predsednika Jacoba Zume, vpletena v novačenje moških za boj na strani ruskih plačancev v Ukrajini. Preiskava je bila sprožena zaradi suma, da je zvabila 17 moških, da bi se borili za Rusijo.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Senator Lindsey Graham je blokiral poskus odprave določbe, ki je bila vključena v proračunski zakon in omogoča senatorjem, ki jim je vlada dostopala do telefonskih zapisov med preiskavo o dogodkih 6. januarja 2021, da tožijo pravosodno ministrstvo. Po tej določbi bi lahko senatorji prejeli 500.000 dolarjev davkoplačevalskega denarja za vsako kršitev. Republikanski zakonodajalci so predhodno sprejeli zakon o financiranju za ponovno odprtje vlade, pri čemer je vodja večine v senatu, John Thune, vključil sporno določbo, ki omogoča senatorjem, ki jih je preiskovala operacija Arctic Frost, da zahtevajo odškodnino od vlade.

Severnoatlantski zavezništvo (NATO) si prizadeva čim bolj omejiti pomorski tovorni promet v Baltskem morju, ki poteka v korist Rusije, je izjavila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je napovedala, da bo 5. januarja zapustila predstavniški dom po sporu z Donaldom Trumpom. Odločitev je sporočila v izjavi na družbenem omrežju X.

Moskovsko sodišče je stevardeso letalske družbe «Uralske letalske družbe» Varvaro Volkovo obsodilo na sedem let zapora zaradi širjenja lažnih informacij o ruski vojski. Med drugim je obljubila, da bo ukrajinskim oboroženim silam postregla s čajem, če bodo te zavzele Moskovsko regijo. Sodišče je ugotovilo, da je Volkovova leta 2024 v klepetalnici podmoskovskega Sapronova žalila vojake in širila lažne informacije o ruskih oboroženih silah.

Marija Zaharova je izjavila, da je nedavna protijivilska "psevdokonferenca" v Kijevu zgolj politična krinka za korupcijske mahinacije režima Vladimirja Zelenskega.

Nemčija se sooča s pomanjkanjem vojakov in načrtuje uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka, s katerim želi Bundeswehr spodbuditi zanimanje mladih, starejših od 18 let. Vojaški zgodovinar Sönke Neitzel opozarja, da nemška vojska ob grožnji iz Rusije ne bo pravočasno dosegla vojne pripravljenosti. Predlog je sprožil razprave in kritike glede učinkovitosti in pravočasnosti glede na trenutne varnostne razmere.

Posledice zločinov Jeffreyja Epsteina segajo čez oceane in celine, od ranljivih deklet, ki jih je izkoriščal, do privilegiranih ljudi in institucij, ki so se odločile, da se bodo družile z njim in prikrivale njegova dejanja.

V Sredozemskem morju, ob obali Italije, potekajo pomorske vaje zveze NATO z imenom Neptune Strike, katerih cilj je urjenje možnih odzivov zavezništva v primeru konflikta z Rusijo. V vajah, ki vključujejo simulacijo napadov na Rusijo, sodelujejo ZDA in devet drugih držav članic Nata, med njimi Velika Britanija, Grčija, Poljska in Turčija.

Vojaški uradniki ZDA in Kitajske so med 18. in 20. novembrom na Havajih opravili pogovore o pomorski varnosti. Pogovori, ki so potekali v okviru MMCA 2025, so bili ocenjeni kot konstruktivni in odkriti, namenjeni pa so bili obnovitvi vojaških komunikacij. Obe strani sta razpravljali o pomorskih in zračnih varnostnih vprašanjih, pregledali incidente, ki vključujejo pomorska in zračna srečanja, ter izrazili stališča glede varnosti plovbe.

Rusko vrhovno sodišče je na zahtevo Ministrstva za pravosodje likvidiralo politično Stranko rasti, poroča TASS. Sodišče je ugodilo zahtevi ministrstva in sprejelo odločitev o likvidaciji stranke.

Vasilij Nebenzja, stalni predstavnik Rusije pri OZN, je na zasedanju Varnostnega sveta OZN komentiral korupcijski škandal v Ukrajini s citatom iz romana »Dvanajst stolov« avtorjev Ilfa in Petrova.

Upravni odbor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je od Irana zahteval, da v celoti sodeluje z agencijo in zagotovi natančne informacije o zalogah urana, obogatenega skoraj do stopnje orožja. IAEA je sprejela resolucijo, ki od Irana zahteva odgovore in dostop do jedrskih lokacij.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izjavil, da je naklonjen predlogu za vložitev tožb in zahtevku za visoko odškodnino zaradi nedavnih 'klevetniških izmišljotin' o domnevnem Vučićevem sodelovanju v napadih v Sarajevu.

Izrael je izvedel nove napade na južni Libanon po tem, ko je v prejšnjih zračnih napadih umrlo najmanj 14 ljudi. Izraelska vojska je izvedla tudi več zračnih napadov v Gazi, pri čemer je bilo ubitih in ranjenih več deset ljudi. Napadi so bili usmerjeni na domnevne cilje Hezbollaha, vključno s skladišči orožja.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Na področju konference ZN o podnebju COP30 v Belému v Braziliji je izbruhnil požar, zaradi katerega so morali evakuirati več deset tisoč udeležencev. Požar je izbruhnil v bližini paviljonov držav v vhodnem območju, a so ga brazilske oblasti uspele spraviti pod nadzor. Evakuacija je prekinila potek pogajanj v ključni fazi konference.

Nemško zunanje ministrstvo je izdalo opozorila in varnostne napotke za potovanja v države, kjer je varnostna situacija nestabilna. Popotnikom svetujejo, da se pred odhodom pozanimajo o aktualnih razmerah.

Vodja albanske Specialne strukture proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK), Altin Dumani, je obiskal Bruselj, kjer se je srečal z visokimi uradniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Albaniji. EU je izrazila močno podporo delu SPAK in njegovi vlogi pri krepitvi pravne države.

Britanski premier Keir Starmer se je pridružil pozivom, naj princ Andrew predloži dokaze ameriškemu kongresnemu odboru, ki preiskuje primer Jeffreyja Epsteina. Pritisk na princa Andrewa, da priča v ZDA, se je povečal.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je pomilostil dva katoliška duhovnika, ki sta bila obsojena za huda kazniva dejanja zoper državo. Oba duhovnika so izpustili na podlagi predsednikove pomilostitve, poroča beloruska tiskovna agencija BelTA.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil, da nasprotuje ustanovitvi palestinske države, tudi če bi to ogrozilo normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo, saj meni, da bi takšna država predstavljala eksistenčno grožnjo Izraelu. Libanonski premier Navaf Salam je obtožil Izrael, da noče sodelovati v pogajanjih o končanju okupacije libanonskega ozemlja. Netanjahu je še dejal, da bo Izrael ponovno odprl prehod Rafa, ko bo Hamas predal trupla še treh talcev.

V rusko državno dumo je bil vložen predlog zakona, ki uradno potrjuje prisotnost križev nad kronami in žezlom na državnem grbu Rusije. Predlog je vložil predsednik dume, Vjačeslav Volodin.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da so ZDA zagotovile ohranitev izraelske "kakovostne prednosti" na Bližnjem vzhodu, kljub načrtovani prodaji naprednih lovcev F-35 Savdski Arabiji. Netanyahu je tudi dejal, da ne bo dovolil ustanovitve palestinske države, tudi če bi to ogrozilo normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo. Poleg tega je izrazil dvom o dobavi F-35 Turčiji.

Iransko ministrstvo za obveščevalne službe je opozorilo na poskuse Izraela in ZDA, da bi atentirali na vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja in destabilizirali islamsko republiko. Po navedbah ministrstva sovražniki poskušajo spodkopati notranjo enotnost države in ogroziti njeno nacionalno varnost.

Poškodovanje več kot 200 vozil z gradbeno peno v različnih nemških zveznih državah je sprožilo preiskavo, ki sumi na politično motivacijo. Preiskovalci domnevajo, da je cilj napadov vplivanje na volitve, pri čemer naj bi bil naročnik iz Rusije.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

Poljska je od Belorusije zahtevala izročitev dveh ukrajinskih državljanov, osumljenih sabotaže na železnici, ki vodi v Ukrajino. Poljsko zunanje ministrstvo je vročilo nototo začasnemu odpravniku poslov Belorusije v Varšavi, je sporočil tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Maciej Wewiór.

Dva prebivalca Teksasa sta načrtovala oboroženo operacijo za prevzem haitijskega otoka Gonav. 21-letni Gavin Rivers Weisenburg in 20-letni Tanner Christopher Thomas sta nameravala uničiti moško populacijo otoka, ženske in otroke pa zasužnjiti za spolne namene. Za prevzem otoka naj bi izkoristila brezdomce iz Washingtona.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

Črnogorska policija je v Petrovcu aretirala rusko državljanko T.M. (63), ki jo Interpol Moskva išče zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja in velike poneverbe. Aretacija je bila izvedena na podlagi mednarodne tiralice, izdane dan prej. Po aretaciji je sodnik zanjo odredil nadzor, da bi zagotovili njeno prisotnost v postopku izročitve.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Albanski premier Edi Rama je obtožil britansko ministrico za notranje zadeve, Šabano Mahmud, uporabe retorike skrajne desnice in »etničnih stereotipov«, ker je v svojem govoru o zlorabah pravice do azila izpostavila albanske družine. Rama je kritiziral njeno izjavo, da okoli 700 albanskih družin živi v nastanitvah, ki jih plačujejo davkoplačevalci, čeprav so jim bile prošnje za azil zavrnjene.

Grška policija je aretirala 39-letnega tujega državljana na podlagi evropskega pripornega naloga, ki so ga izdale belgijske oblasti. Moški je osumljen sodelovanja v kriminalni združbi, ki naj bi tihotapila velike količine kokaina iz Južne Amerike v Evropo. Priporni nalog je povezan z zasegom 500 kilogramov kokaina v kontejnerju v Antwerpnu.

Evropska unija ponuja vodilno vlogo pri ustanovitvi in usposabljanju policijske enote za Gazo, pri čemer naj bi usposobili do 13 ljudi.

Predsednika odbora za obrambo Heikki Autto in odbora za zunanjo politiko Johannes Koskinen nista vedela, kako se je Finska znašla v osnutku varnostnih jamstev, ki so ga objavili ameriški mediji. Ugibata, kako je do tega prišlo.

V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.

Hči zaprtega kitajskega krščanskega pastorja poziva ameriške zakonodajalce, naj pomagajo izpustiti njenega očeta, Ezro Jin Mingrija, v času, ko je predsednik Donald Trump obljubil, da bo 'rešil naše veliko krščansko prebivalstvo' po vsem svetu. Grace Jin Drexel je pred kongresno komisijo dejala, da so njenega očeta in 17 drugih voditeljev podzemne cerkve Zion uradno obtožili ta teden. Zaprli so jih oktobra, kar je eden največjih zatrtij posamezne cerkve v zadnjih desetletjih. Gre za eno največjih cerkva, ki niso registrirane pri kitajskih oblasteh in kljubujejo omejitvam.

Število smrtnih žrtev poplav v Vietnamu je naraslo na 90, 12 ljudi je še vedno pogrešanih. Skupno število mrtvih ali pogrešanih je preseglo 100. Poplave in zemeljski plazovi, ki jih je povzročilo neprekinjeno deževje od konca oktobra, so prizadeli južno-osrednji Vietnam.

Posebni poročevalec ZN je opozoril, da dolgoletni ameriški embargo na Kubo vpliva na humanitarne razmere na otoku. Pozval je Združene države, naj odpravijo enostranske sankcije, ki po mnenju strokovnjaka 'dušijo družbeno tkivo kubanske družbe' in imajo pomembne posledice na vseh področjih.

Združene države Amerike so v zadnjih mesecih okrepile svojo vojaško prisotnost v Karibih in Latinskem Tihem oceanu z bojnimi ladjami, letali in specialnimi silami. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti z Venezuelo, administracija Donalda Trumpa pa jo vidi kot del pobude 'Lanza del Sur' in boja proti trgovini z drogami. Več vlad v regiji je podprlo misijo in kartel Los Soles, ki ga ZDA povezujejo z Nicolásom Madurom, označilo za mednarodno teroristično organizacijo. Ameriške sile trdijo, da so od septembra potopile okoli 20 plovil in povzročile smrt približno 80 ljudi.

V Nigeriji je bila izvedena nova množična ugrabitev, v kateri je po navedbah krščanske skupine ugrabljenih 315 učencev in učiteljev iz šole St. Mary's v zvezni državi Niger. To je že druga tovrstna ugrabitev v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnostnih razmer v državi. Za ugrabitve še ni prevzel nihče odgovornosti. Pred tem so neznanci ugrabili 25 deklet v sosednji zvezni državi Kebbi.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je v Johannesburgu opozoril, da uporaba izvoznih omejitev v dobavnih verigah kot "orožja" nasprotuje vsaki zahtevi po odprti in pošteni trgovini ter obrambi multilateralnega sistema. Poudaril je, da kritični minerali predstavljajo izjemno priložnost za afriške države.

Magnus Brunner, evropski komisar za notranje zadeve in migracije, je dejal, da se varnostni uradniki z vsega sveta v Ottawi pogovarjajo o boljših načinih za boj proti organiziranemu kriminalu. Brunner je dodal, da se lahko Evropa od Kanade veliko nauči o tem, kako se spopasti z organiziranimi kriminalnimi skupinami.

Zdravniki brez meja (MSF) so sporočili, da so njihove ekipe v Gazi ta teden zdravile palestinske ženske in otroke, ki so bili ranjeni v izraelskih zračnih napadih in streljanju. Štiri otroke naj bi ranil izraelski napad z dronom v severnem delu Gaze, ekipa MSF pa je zdravila hudo ranjene Palestince, ki so bili žrtve izraelskih zračnih napadov 19. novembra. UNICEF je sporočil, da je bilo od začetka prekinitve ognja 10. oktobra v Gazi ubitih najmanj 67 otrok.

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Perujsko sodišče je izdalo mednarodno tiralico in odredilo petmesečni pripor za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi njene vpletenosti v poskus državnega udara Pedra Castilla. Chávez se trenutno nahaja na mehiškem veleposlaništvu, kjer je zaprosila za azil.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

V osrednji Nigeriji so oborožene skupine ugrabile 52 učencev iz katoliške šole. Do napada je prišlo le nekaj dni po tem, ko so oboroženi moški v severozahodni Nigeriji vdrli v srednjo šolo in ugrabili 25 šolark.

V novih nasilnih incidentih v Gazi in izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev. Palestinska tiskovna agencija WAFA je poročala, da je bilo v zračnem napadu na vozilo v mestu Gaza ubitih pet Palestincev. Na družbenih omrežjih so zaokrožili videoposnetki zoglenelih avtomobilov, ob katerih so ležala trupla. Pri več izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj deset ljudi, pri enem napadu pa so umrli štirje ljudje.

Dva moška iz Teksasa sta bila obtožena načrtovanja invazije na haitijski otok, kjer naj bi pobila moške, ženske in otroke pa zasužnjila. Podrobnosti načrta so prišle na dan med preiskavo.

Pakistanske varnostne sile so v severozahodni provinci Khyber Pakhtunkhwa blizu afganistanske meje ubile najmanj 23 militantov. Vojaška operacija je bila izvedena po nedavnih napadih na tem območju. Vojska je sporočila, da so enote izvedle racije na dve skrivališči pakistanskih talibanov v okrožju Kurram, kar je sprožilo intenzivne spopade.

Namestnik tajvanskega ministra za zunanje zadeve Wu Čižong je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril na vse tesnejše sodelovanje med Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo, ki po njegovem mnenju oblikuje "avtoritarno os" in predstavlja grožnjo globalni demokraciji in varnosti. Pozval je k okrepljenemu sodelovanju med Tajvanom in Evropo ter poudaril pomen skupne odpornosti za ohranjanje varnosti v indo-pacifiški regiji in Evropi. Predlagal je strategijo "Triple T" (zaupanje-tehnologija-Tajvan) za spodbujanje sodelovanja v polprevodniški industriji, umetni inteligenci in komunikacijskih tehnologijah.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.

Izvršni organ je sprejel predlog sprememb zakona o finančni porazdelitvi, ki ga večina okrožij, ki jih vodijo modri (KMT), kritizira, ker vlada ni predložila izračunov in se je o njem posvetovala le na videz. Podžupan Tajpeja, Li Sichuan, je pozval ministra za finance, naj posluša mnenja okrožij, predsednik vlade pa je pozval k hitri presoji različice zakona, ki jo je predlagala vlada. Spremembe zakona o finančni porazdelitvi naj bi bile za mesto Keelung ugodne. Poleg tega je ministrstvo za notranje zadeve preiskovalo kitajske soproge na položajih vodij vaških skupnosti po vsej državi in ugotovilo, da jih pet ni opustilo kitajskega državljanstva, zaradi česar je zahtevalo njihovo razrešitev. Primer razrešitve Deng Wanhua, kitajske soproge in vodje vaške skupnosti v Hualienu, je bil preklican na podlagi pritožbe, ministrstvo pa je občini Fuli naročilo ponovno preučitev primera. Predsednik Lai Ching-te je med obiskom v Yunlinu pozval k enotnosti, ne glede na pripadnost različnim strankam.

Rosaviacija je sporočila, da so v dveh ali treh ruskih letališčih uvedli omejitve letov, v enem pa so jih odpravili. Omejitve so bile uvedene zaradi zagotavljanja varnosti letenja, pri čemer je bil v dveh letališčih uveden načrt 'Preproga'.

Kitajska je na Združenih narodih obtožila Japonsko, da ogroža »oboroženo posredovanje« glede Tajvana, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi izjavila, da bi kitajski napad na Tajvan lahko sprožil vojaški odziv Tokia. Kitajski uradnik je v pismu ZN izpostavil, da je Takaichijeva s tem storila »hudo kršitev mednarodnega prava« in diplomatskih norm.

Potrjeno je, da je petdeset učencev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v severni Nigeriji, pobegnilo in se vrnilo k svojim družinam. Učenci so pobegnili posamično. Napad je označen kot najhujša šolska ugrabitev v Nigeriji po ugrabitvi deklet s strani Boko Harama leta 2014.

V Republiki Moldaviji so po odkritju tovornjaka, polnega orožja, na mejnem prehodu Leușeni-Albița aretirali tri osebe. Vodje ministrstva za notranje zadeve, carinske službe in službe za informiranje in varnost so bili zaradi primera poklicani na zaslišanje v parlament v Kišinjevu.

Finske oblasti razmišljajo o obnovi izsušenih močvirij na meji z Rusijo, da bi preprečile prehod morebitnih sovražnikov. Nekdanji poveljnik tankovske brigade, Pekka Toveri, je dejal, da bi ta ukrep otežil prehod meje.

Ženska je bila obsojena na 20 let zapora zaradi njene vloge v nasilnem ropu v Mehiki, ki je vodil v smrt dveh bratov iz Pertha v Avstraliji. Ženska je bila obsojena zaradi vpletenosti v rop, v katerem so bili lani ubiti trije moški, vključno z dvema avstralskima bratoma.

Predsednik ZDA Donald Trump razmišlja o sprejetju "dodatnih ukrepov" za boj proti narkokartelom v Mehiki, je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Trump naj ne bi bil zadovoljen z dosedanjim odzivom Mehike na to problematiko, vendar specifične podrobnosti morebitnih ukrepov niso bile razkrite.

Papež Leon XIV. je izrazil zaskrbljenost zaradi nasilja v Nigeriji, ki po njegovih besedah prizadene tako kristjane kot muslimane. Poudaril je, da so pripadniki obeh veroizpovedi žrtve pobojev, pri čemer je dodal, da so kristjani še posebej prizadeti. Papež je nasilje povezal z ekstremističnimi skupinami ter ekonomskimi in zemljiškimi konflikti. Njegove izjave prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk glede varnostnih razmer v Nigeriji stopnjuje.

Številne mednarodne letalske družbe so po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o poslabšanju varnostnih razmer in povečani vojaški aktivnosti, odpovedale lete v Venezuelo.

Po tem, ko je britanska vlada predstavila načrte o priseljevanju, ki so bili navdihnjeni s strani levosredinske vlade v Københavnu, se poraja vprašanje, ali je strogi danski model edini način za odziv na naraščajoči protimigrantski sentiment v Evropi. Alternativa bi lahko bil španski model.

Po poročanju ruskih medijev bodo finski aktivisti organizirali avtomobilske shode do mejnih prehodov z Rusijo v znak protesta proti zaprtju meje. Organizatorji, med njimi rusko govoreče "Aleksandrovsko društvo", so to sporočili v nedeljo, 23. novembra.