APDEJT.si

Nemško zunanje ministrstvo je začasno odpoklicalo svojega veleposlanika v Gruziji, Petra Fischerja, v Nemčijo na posvetovanja. Ta poteza je sledila obtožbam gruzijskega premierja Iraklija Kobahidzeja, ki je Fischerju očital vmešavanje v notranje zadeve države.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se srečal z Donaldom Trumpom. Madžarski premier Orbán naj bi ruskemu predsedniku Putinu zagotovil 'jamstva' glede vrha, pri čemer Mednarodno kazensko sodišče zahteva Putinovo aretacijo. Medtem pa profesor Tiberiu Tudor v Romuniji analizira morebitno srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti leta 2025 po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar bi lahko vplivalo na novo geopolitično ureditev.

MSNBC je kritiziral politiko predsednika Trumpa do Irana, vključno z njegovim odstopom od sporazuma JCPOA in napadi. Hkrati je Iran prekinil sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) in zahteva varnostna jamstva ter priznanje obogatitve urana po ameriško-izraelskih napadih.

Medtem ko so bili nedavno objavljeni premirje in potencialni konec vojne med Palestino in Izraelom, obstaja zadržanost glede zaupanja v uresničitev dogovora zaradi desetletij konflikta na Bližnjem vzhodu in vezi med ZDA in Izraelom. Poleg tega je nekdanji analitik Cie Larry C. Johnson komentiral Trumpov načrt za mir v Gazi kot "poroko brez neveste in ženina", ki jo je Trump uprizoril pred voditelji iz Evrope, Azije in arabskega sveta.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prejel redke dvostranske pohvale, potem ko je Hamas izpustil zadnjih 20 živih talcev v Gazi, kar je pomenilo pomemben preboj v dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Vodja senatne manjšine Chuck Schumer je dogodek označil za "ogromno in izjemno olajšanje" in pripisal zasluge Trumpu. Tudi komika Stephen Colbert in Jimmy Kimmel sta se strinjala, da si Trump zasluži priznanje za prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu.

Na mirovnem vrhu v Egiptu sta se ameriški predsednik Donald Trump in francoski predsednik Emmanuel Macron srečala v nenavadno dolgem in napetem stisku roke, ki je trajal skoraj pol minute. Dogodek je bil široko zabeležen, nekateri pa so ga interpretirali kot nov znak napetosti med državama.

Ameriški predsednik Joe Biden in Hillary Clinton sta pohvalila Donalda Trumpa, kar je Trump označil za "zelo prijetno". Medtem je Trump v Italiji izjavil, da ni načrtoval prošnje za pomilostitev Benjamina Netanjahuja, a se mu je zdela priložnost popolna.

Donald Trump je dosegel politično zmago s podpisom mirovnega sporazuma za Gazo, ki so ga spremljali voditelji iz Evrope, Azije in arabskega sveta. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v govoru pred Knesetom ob prisotnosti Trumpa izrazil zavezanost miru in se zahvalil ameriškemu predsedniku za ključno vlogo pri dogovoru o izpustitvi talcev. Egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sisi je bil ključni partner pri Trumpovem mirovnem načrtu, pomagal pri pogajanjih in gostil mirovno konferenco v Sharm el-Sheikhu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v petek v Washingtonu srečal z Donaldom Trumpom, kjer bosta razpravljala o zračni obrambi in morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Zelenski je omenil možnost financiranja nakupa teh raket z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. Trump je izjavil, da se je začela druga faza mirovnih pogovorov v Gazi, pri čemer je poudaril pomembno vlogo Egipta pri dogovoru.

Pakistanski premier Šebaz Šarif je nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, ker ga je označil za 'človeka miru' zaradi njegovega uspešnega posredovanja glede zemlje. Poročali so tudi o eksploziji v bližini vojaške baze v Kairu pred Trumpovim mirovnim vrhom.

Izraelska vlada pričakuje, da bo do izpustitve vseh preostalih talcev v Gazi prišlo v ponedeljek med 4. in 6. uro po lokalnem času. Tiskovna predstavnica izraelske vlade, Shosh Bedrosian, je potrdila, da naj bi se izpustitev izraelskih talcev začela v ponedeljek zjutraj.

Donald Trump je razglasil 60-dnevno premirje med Izraelom in Hamasom, ki so ga posredovale ZDA s pomočjo Katarja in Egipta. Hamas naj bi zahteval jamstva za trajni mir in izključil predajo orožja. Medtem je Trump odredil izplačilo plač ameriškim vojakom kljub zaustavitvi vlade in obtožil demokrate, da so povzročili zaustavitev. Pojavile so se tudi informacije o njegovih preteklih ukazih za usmrtitev ljudi na venezuelski ribiški ladji.

Jeffrey D. Sachs in Sybil Fares sta predlagala revidirano različico Trumpovega načrta za končanje vojne v Gazi in okupacije Zahodnega brega. Trumpov načrt vključuje konstruktivne predloge glede talcev, humanitarne pomoči in obnove. Svetovni voditelji so Trumpov načrt sprejeli z upanjem.

Po poročanju različnih virov naj bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Norveški Nobelov odbor naj bi jo nagradil zaradi njenega prizadevanja za demokracijo in proti zlorabi državne moči v Venezueli, kjer nasprotuje režimu Nicolása Madura.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Kijev nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, če bo ta Ukrajini poslal rakete Tomahawk in pomagal pri pogajanjih. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanyahu ponovil svojo podporo Trumpovi nominaciji za Nobelovo nagrado za mir.

Ameriški senat je potrdil Nicole McGraw za novo veleposlanico Združenih držav Amerike v Hrvaški. Pričakuje se, da bo McGraw kmalu prispela v Zagreb, kjer bo delala na promociji ameriških interesov in krepitvi odnosov med državama. Med njene prioritete naj bi spadala tudi vprašanja, povezana z Bosno in Hercegovino.

Po objavi mirovnega sporazuma med Hamasom in Izraelom se vrstijo pozivi k podelitvi Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovil svojo podporo Trumpovi kandidaturi za nagrado. Senator John Fetterman je ponudil pomoč pri kampanji za Nobelovo nagrado za mir. Kongresnik Daniel Goldman je izrazil navdušenje nad doseženim mirovnim sporazumom na Bližnjem vzhodu.

Hamas se je pogojno strinjal s ključnimi vidiki Trumpovega mirovnega načrta za Gazo, vključno s sprostitvijo preostalih talcev in prepustitvijo oblasti. Trump pa je arabskim državam obljubil, da Izrael ne bo začel nove vojne. Kljub Netanjahujevemu vztrajanju, da načrt vključuje možnost nadaljevanja spopadov, če Hamas krši dogovore, je Trumpova ekipa poudarila, da se je treba izogibati iskanju "lukenj".

V Združenih narodih v New Yorku je bilo pestro, saj so Francija, Belgija, Luksemburg, Malta, Monako in Andora formalno priznale državo Palestino. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob tem pozvala k takojšnji prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu, da bi dosegli izpustitev vseh talcev.

Pojavili so se načrti za prihodnjo upravo Gaze pod vodstvom nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki vključujejo milijarderje, sioniste in uradnika ZN. V New Yorku je Zohran Mamdani, kandidat demokratske stranke za župana, obtožil Izrael za "genocid" nad Palestinci pred obletnico napada na Izrael 7. oktobra. Medtem so izraelske oblasti izpustile poljske državljane iz zapora, potem ko so jih večkrat obtožile povezav s Hamasom.

Na Waldai-konferenci v Sočiju je ruski predsednik Vladimir Putin nakazal možnost pogajanj za končanje vojne v Ukrajini, hkrati pa opozoril Zahod pred eskalacijo konflikta in potjo, ki vodi v obsežne vojaške spopade. Putin je pozval Zahod, naj se sooči z resničnimi problemi in poudaril potrebo po "renesansi diplomatske umetnosti". Waldai-forum poteka od leta 2004.

Poljska in baltske države so bile s strani Angele Merkel obtožene, da so prispevale k ruski agresiji na Ukrajino, kar je sprožilo ostre kritike s strani poljskih politikov. Mateusz Morawiecki je Merklovo obtožil, da je izbrala Putina, zaradi česar Evropa danes plačuje visoko ceno. Intervju z Merklovo je bil označen kot dezinformacija in je povzročil ogorčenje v medijih in na družbenih omrežjih.

Visoki predstavnik Hamasa je izrazil željo po sklenitvi dogovora o končanju vojne in takojšnji izmenjavi zapornikov. Izrael in Hamas naj bi se v Kairu udeležila pogovorov o izpustitvi talcev, kar je del načrta, ki ga podpira Trump. WSJ poroča o diplomatskih prizadevanjih ZDA in arabskih držav za dosego dogovora o Gazi, vključno z izraelskim napadom na Katar, pogajanji z Netanjahujem in Hamasom ter ključnimi točkami mirovnega načrta.

Donald Trump je opozoril Hamas, da mu grozi popolno uničenje, če se ne bo odpovedal oblasti v Gazi. Hkrati naj bi kritiziral Netanjahuja zaradi njegove negativnosti v telefonskem pogovoru. Hamas je zanikal Netanjahujeve trditve o umiritvi razmer v Gazi. Govori se o Trumpovem načrtu, ki ga je Hamas sprejel, vendar se ne bo razorožil. Rubio meni, da brez izpustitve vseh talcev ne bo miru in ne bo državnosti.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum Pardo, je zahtevala takojšnjo izpustitev in repatriacijo šestih mehiških državljanov, ki so bili aretirani s strani Izraela med poskusom dostave pomoči Palestincem v Gazi. Sheinbaum je poudarila, da Mehičani niso storili nobenega zločina in da bi jih morali nemudoma vrniti v domovino.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je sprejel Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, medtem ko Hamas, ki ni sodeloval pri njegovi pripravi, načrt preučuje. Nekateri menijo, da načrt daje Izraelu proste roke pri odločanju o njegovi izvedbi. Palestinska usoda je odvisna od Hamasa.

Na srečanju so se svetovni voditelji, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in albanskim premierjem Edijem Ramo, posmehovali Donaldu Trumpu zaradi njegovih hvalisanj o končanju vojne med njihovimi državami. Medtem je Dmitrij Medvedev, podpredsednik ruskega varnostnega sveta, na družbenih omrežjih izzival Trumpa in izjavil, da Rusija ne potrebuje vojne, Evropa pa je ne more izvesti.

Donald Trump je leta 2025 napovedal dosego zgodovinskega dogovora v zvezi z Bližnjevzhodnim konfliktom. Kljub temu pa so Netanjahujevi zadržki nakazali, da bo pot do dejanske rešitve še dolga in zapletena. Članek poroča o tem dogovoru in izpostavlja izzive, ki jih prinašajo pomisleki enega od ključnih akterjev.

V Parizu je umrl južnoafriški diplomat, ki je padel iz 22. nadstropja hotela. Francoska policija preiskuje smrt Emmanuela Nkosinathija Mthethwe, južnoafriškega veleposlanika, in ni izključila možnosti tujega vpliva, čeprav zaenkrat kaže na samomor. Južnoafriško veleposlaništvo se na vprašanja ni odzvalo.

Neznanci so z vulgarnimi risbami in napisi v češčini oskrunili stavbo češkega veleposlaništva v Moskvi. Češki zunanji minister Jan Lipavský je dejanje označil za nesprejemljiv napad. Češki veleposlanik v Rusiji, Daniel Koštoval, bo ruskemu zunanjemu ministrstvu predal protestno noto, v kateri bo Češka zahtevala informacije o incidentu.

Članki obravnavajo odnose med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, pri čemer en članek omenja njuno srečanje v Washingtonu in stališče ameriške administracije, ki ga je predstavil Tom Barrack. Drugi članek kritizira argentinskega predsednika Javierja Mileija zaradi njegovega podrejanja Trumpu in nezmožnosti rešitve krize v Argentini. Švedski članek poroča o nesoglasju med Trumpom in Netanjahujem glede mirovnega načrta.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Microsoft, naj odpusti Liso Monaco, predsednico za globalne zadeve, ker naj bi ogrožala nacionalno varnost ZDA. Medtem je ameriški State Department sporočil, da bo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru razveljavil vizum, ker naj bi spodbujal ameriške vojake v New Yorku k neupoštevanju ukazov in nasilju.

Palestinska oblast naj bi spodbujala države, da zapustijo dvorano med govorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred Generalno skupščino ZN. Hamas pa je odgovoril na govor Mahmuda Abasa pred Generalno skupščino ZN in sporočil, da bodo vsi poskusi vsiljevanja skrbništva palestinskemu ljudstvu propadli.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno pozval islamistično organizacijo Hamas k takojšnji izpustitvi vseh talcev v Gazi. Obenem je Trump v Združenih narodih izjavil, da bi bilo priznanje palestinske države nagrada za teroristično skupino Hamas. Ponovil je svojo zahtevo po izpustitvi vseh talcev.

Donald Trump se je ob vrnitvi na diplomatski oder lotil Združenih narodov in jih ostro kritiziral, hkrati pa izrekel pohvale nemškemu kanclerju. Medtem naj bi si ZDA prizadevale za spremembo režima v Venezueli, kar naj bi bil pravi cilj vojaškega krepitve v Karibih.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med razpravo v Združenih narodih ostro kritiziral države, ki sprejemajo nezakonite priseljence, in dejal, da so te države uničene in 'odhajajo v pekel'. Prav tako je kritiziral delovanje OZN.

V Franciji se pojavljajo pozivi k priznanju palestinske države. Medtem je v Bordeaux Montaigne 40 učiteljev zahtevalo takojšen in brezpogojen sprejem palestinskih študentov, ki bežijo pred nasiljem. Obenem so kritizirali francosko vlado zaradi blokiranja pomoči.

Po izraelskem zračnem napadu v Katarju potekajo priprave na izredni vrh s skoraj 60 arabskimi in islamskimi državami. Ministri zunanjih zadev Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) so začeli zaprte sestanke in razprave o tem, kako se odzvati na izraelske akcije v regiji. Medtem se pojavljajo vprašanja o partnerstvu med Združenimi arabskimi emirati in Izraelom, pri čemer nekateri poudarjajo pomen odnosa med predsednikom ZAE in katarskim emirjem.

Razkriti so bili elektronski sporočili, ki kažejo, da sta bila Jeffrey Epstein in Ghislaine Maxwell tesneje povezana, kot sta javno priznala. Medtem je tožba Donalda Trumpa v zvezi z Epsteinom doživela pomemben udarec po objavi poročila Wall Street Journala o njegovem odnosu z obsojenim spolnim prestopnikom.

Članki obravnavajo različne vidike trenutnih odnosov z Rusijo. Prvi, objavljen na thecritic.co.uk, poziva k mirnosti in odločnosti namesto histerije glede morebitnih ruskih provokacij. Drugi članek, objavljen na revolver.news, poroča o pritisku Donalda Trumpa na Vladimirja Putina. Članki tako predstavljajo različne perspektive glede Rusije, od umirjanja strasti do poudarjanja vpliva ZDA.

Košarkarska zvezda LeBron James je s svojim obiskom Kitajske po letu 2019 in pisanjem članka v kitajskem državnem časopisu People’s Daily poskušal zmanjšati napetosti med ZDA in Kitajsko. V članku je poudaril, da je košarka most, ki povezuje ljudi, kljub trgovinskim sporom in napetostim med državama.

Iran je nakazal pripravljenost na ponovna pogajanja z ZDA. Hkrati pa generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi pritiska na Teheran, da omogoči ponovne inšpekcije jedrskega programa. IAEA poudarja, da mora Iran hitro privoliti v nadzor svojega jedrskega programa.

Kitajski predsednik Xi Jinping je ob 80. obletnici zmage v kitajski ljudski vojni proti odporu dejal, da se človeštvo ponovno sooča s ključnimi odločitvami med mirom in vojno. Medtem pa naj bi Trumpova administracija zasebno priznala poraz glede obljube o končanju rusko-ukrajinske vojne, kljub javnemu slavljenju srečanja s Putinom.

Kremlj je izjavil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini in da si zahodne države prizadevajo ZDA pritegniti v orbito sankcij. Ruski predstavnik je tudi izjavil, da bosta Putin in Trump preprečila tretjo svetovno vojno. Bivši ruski predsednik Medvedjev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da je pripravljen prevzeti »škodo« za mednarodni ugled Izraela, da bi dosegel zmago v vojni v Gazi. Izrael trdi, da bo priznanje palestinske države destabiliziralo regijo in da bo to spodbudilo Tel Aviv k enostranskim ukrepom.

Rusko veleposlaništvo na Švedskem je bilo ponovno tarča napada z dronom, ki je odvrgel vrečko, napolnjeno z barvo. To je že več kot eno leto, da so rusko veleposlaništvo in trgovsko predstavništvo v Stockholmu tarča takšnih napadov. Moskva očita Stockholmu kršenje Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961.

Predsednik Palestinske uprave Mahmud Abas se verjetno ne bo mogel obrniti na Generalno skupščino Združenih narodov, ker mu ZDA zavračajo izdajo vizuma. Položaj Palestine ogroža tudi stališče Marca Rubia, ki je Izraelu nakazal zeleno luč za priključitev dela Zahodnega brega. Hkrati pa nastop Joramma Hazonija, bivšega pisca govorov za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, razkriva globok vpliv Izraela na ameriško politiko, še posebej na gibanje America First.

Slovaški premier Robert Fico se je v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je pohvalil Slovaško zaradi zvestega prijateljstva s Kitajsko in izrazil upanje v nadaljnjo podporo Bratislave pri razvoju odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo. Xi Jinping je med obiskom v Evropi napovedal tudi obisk Slovaške.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je začel svoj prvi uradni obisk v ZDA, kar je pritegnilo pozornost ameriških medijev, kot je Fox News, ki poročajo o načrtih Bele hiše. V Bolgariji je obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zasenčila afera z GPS sistemom letala. V ZDA pa je Ron Paul kritiziral ameriško vojaško politiko in idejo o preimenovanju obrambnega ministrstva v "Ministrstvo za vojno".

Visoki uradnik Trumpove administracije je obtožil sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem za »nerodno« napako, ki je povzročila nenamerno »diplomatsko žalitev«. Medtem je zvezno pritožbeno sodišče odločilo, da predsednik Donald Trump ne more uporabiti zakona iz 18. stoletja za pospešitev deportacij ljudi, ki jih njegova administracija obtožuje članstva v venezuelski tolpi.