APDEJT.si

Poljski predsednik Karol Nawrocki je obiskal ZDA, kjer se je srečal z Donaldom Trumpom. Njegov obisk je po mnenju Poljakov pomembnejši od obiska premierja Donalda Tuska, kar kaže na diplomatski razkorak med njima. Po obisku bo vlada prejela podrobno poročilo o pogovorih. Senator Krzysztof Kwiatkowski je napovedal, da se bodo skušali soočiti z Nawrockim glede njegovih pogovorov s Trumpom. Objavljene so bile tudi prve fotografije Nawrockega v Washingtonu, kjer naj bi razpravljal o pomembnih temah.

Slovenski portal Necenzurano.si poroča, da naj bi se Združene države Amerike vključile v odločanje o tem, ali naj Slovenija uvede sankcije proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, vključno z morebitno prepovedjo vstopa v državo. Viri iz mednarodnih diplomatskih krogov so potrdili, da Washington poskuša po neformalnih poteh vplivati na odločitev Slovenije glede Dodika.

Zbigniew Bogucki je pojasnil, da med obiskom predsednika Karola Nawrockega v ZDA ne bo prisoten nihče z zunanjega ministrstva (MSZ), saj vlada nima odnosov z ZDA. Donald Tusk je izjavil, da je predsedniku Nawrockemu posredoval potrditev, da priporočila vlade za njegov obisk v ZDA ostajajo v veljavi in da predsednik ve, kaj Poljska pričakuje od tega obiska.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je očitno, da do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim ne bo prišlo. Bela hiša pa je sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump ni bil presenečen nad ruskimi napadi na Kijev.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so sprožile mehanizem za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Marco Rubio je izjavil, da so ZDA odprte za neposredne pogovore z Iranom o končanju jedrskega programa.

Ameriški veleposlanik v Parizu, Charles Kushner, se ni odzval na poziv francoskega zunanjega ministrstva, ki ga je vpoklicalo zaradi pisma predsedniku Macronu, v katerem je Francijo obtožil popuščanja antisemitizmu. Namesto njega se je pojavil njegov namestnik. Francosko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo nad Kushnerjevimi kritikami.

Ameriški veleposlanik v Franciji, Charles Kushner, je kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi "nezadostnega ukrepanja" proti antisemitizmu, kar je sprožilo diplomatski spor med ZDA in Francijo. Kushner je v pismu Macronu izrazil zaskrbljenost zaradi porasta antisemitizma v Franciji, kar je povzročilo ostro reakcijo francoskega zunanjega ministrstva, ki je veleposlanika poklicalo na pogovor. Francoska stran je Kushnerjeve obtožbe označila za "nesprejemljive". Spor se je razplamtel v času, ko ZDA podpirajo izraelsko retoriko, medtem ko Francija išče načine za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.

Francija je poklicala ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja na zagovor po tem, ko je ta v odprtem pismu v časniku Wall Street Journal obtožil francosko vlado, da se ne bori dovolj proti antisemitizmu. Kushner je v pismu francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil, da si prizadeva za palestinsko državo, kar po njegovem mnenju nagrajuje Hamas in ogroža Jude.

Francija si je ta teden predvolala italijansko veleposlanico v Parizu zaradi "nesprejemljivih izjav" italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Salvini je Macrona pozval, naj se sam odpravi v Ukrajino, če želi vojno, in mu svetoval, naj ne bo tako občutljiv ter naj opusti vojno retoriko.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo italijanskega veleposlanika Emmanuela D'Alessandra zaradi izjav italijanskega ministra za infrastrukturo in promet, Mattea Salvinija, o francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu v zvezi z njegovimi pobudami glede Ukrajine. Salvini je izjavil, da italijanski vojaki ne bi smeli iti v Ukrajino in če Macron želi, naj gre tja sam.

Po srečanju Trumpa s Putinom so evropske sile poskušale mobilizirati in premakniti dinamiko razvoja glede prihodnosti Ukrajine, kar pušča vsa vprašanja odprta, vključno z možnostjo premirja. Medtem pa je Trump, ki je prej spodbujal srečanje med Zelenskim in Putinom, sedaj znižal pričakovanja, rekoč da je poskus njunega srečanja kot mešanje olja in kisa.

Iran se je dogovoril z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, da bodo v prihodnjem tednu nadaljevali pogovore o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov je preprečiti ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se je o tem po telefonu pogovarjal s svojimi evropskimi kolegi.

Nemški mediji kritično ocenjujejo dojemanje ukrajinskega konflikta in morebitne posledice ameriško-ruskega dogovora za Evropo. Obenem se pojavljajo napovedi, da bi lahko prišlo do eskalacije na Bližnjem vzhodu, saj naj srečanje med predsednikom Trumpom in evropskimi voditelji ne bi prineslo bistvenih rešitev za Ukrajino.

Ruski ambasador na Poljskem, Sergej Andriejew, je končal svojo diplomatsko misijo. V Varšavi je potekala slovesnost v Nunciaturi Apostolske. Nadškof je Andriejewu izročil darilo ob slovesu. Andriejew je bil ambasador na Poljskem od leta 2014, pred tem pa je opravljal različne funkcije na ruskem veleposlaništvu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pismu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu ostro kritiziral njegovo namero, da bi Francija priznala palestinsko državo, in ga obtožil "podžiganja antisemitskega ognja". Elizejska palača je na Netanjahujeve obtožbe odgovorila z besedami, da so "napačne, nizkotne in ne bodo ostale brez odgovora". Palestinske oblasti so Netanjahujev napad označile za neupravičenega in sovražnega miru.

Švica je pripravljena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponuditi imuniteto, če se bo udeležil mirovne konference o Ukrajini v Ženevi. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je dejal, da bi to Putinu omogočilo udeležbo kljub nalogu za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS).

Nemški kancler Friedrich Merz (CDU) je po zaključku pogovorov v Washingtonu izrazil zadovoljstvo, vendar opozoril, da bodo naslednji koraki bolj zapleteni. Na družbenem omrežju X je poudaril, da je treba povečati pritisk na Rusijo in se izogibati enostranskim teritorialnim odstopom.

Ruski predsednik Vladimir Putin pritiska na izraelsko vlado Benjamina Netanjahuja, da Rusiji prenese lastništvo nad starodavnim krščanskim območjem, imenovanim Aleksandrovo dvorišče, ki se nahaja znotraj obzidja starega mestnega jedra Jeruzalema. To območje, veliko 1300 kvadratnih metrov, je postalo središče diplomatskih napetosti med Rusijo in Izraelom.

Ameriški diplomati so pozvali evropske kolege, naj se pripravijo na trilateralno srečanje s ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki naj bi se zgodilo še ta teden. Srečanje naj bi bilo namenjeno reševanju situacije v Ukrajini.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da morata Rusija in Ukrajina za dosego miru sprejeti vzajemne koncesije. Rubio je v intervjuju za ABC dejal, da nobena stran ne bo kapitulirala in da bo za dosego mirovnega sporazuma potrebno 'dati in vzeti'. Ta izjava nakazuje premik k pragmatičnemu pristopu v reševanju konflikta.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Aljaski je prineslo različne interpretacije. Paul Craig Roberts poroča, da je Trump opustil zahtevo po prekinitvi ognja in se osredotočil na iskanje trajnega miru. Steve Witkoff, eden od udeležencev srečanja, pa je za CNN izjavil, da se je Rusija praktično predala ZDA.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je zahvalil Belorusiji in njenemu voditelju. Senator Marco Rubio pa je izrazil zadovoljstvo, da ima Amerika predsednika, ki si prizadeva za mir v Ukrajini.

Poljski zunanji minister in podpredsednik vlade Radosław Sikorski bo zastopal Poljsko na nedeljskem srečanju "koalicije voljnih", ki se bo začelo ob 15. uri. Srečanje bo namenjeno razpravi o aktualnih mednarodnih temah in usklajevanju stališč med državami članicami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po poročanju grškega portala parapolitika.gr, ki se sklicuje na Sky News, naj bi Zelenskega spremljalo sedem evropskih voditeljev, med njimi Ursula von der Leyen in Keir Starmer. Srečanje naj bi služilo preprečevanju morebitne nove krize v Beli hiši. Profesor Glenn Diesen je o tem poročal na WION.

Po poročanju Reutersa je ruski predsednik Vladimir Putin na srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zahteval umik dela sankcij proti Rusiji in priznanje Krima kot ruskega ozemlja. Dnevno.hr pa poroča, da so bili le dve uri pred srečanjem v hotelu na Aljaski najdeni tajni dokumenti ameriškega State Departmenta, ki so vsebovali občutljive vladne informacije. Dokumenti so bili najdeni na javnem tiskalniku.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je ta teden obiskal Indijo na povabilo Delhija, kjer so potekali pogovori o skupni meji med državama. Med obiskom so razpravljali o ponovni vzpostavitvi obmejne trgovine, ki je bila prekinjena pred petimi leti. Pogovori so se osredotočili na reševanje spora glede himalajske meje.

Karol Nawrocki se je ponovno pogovarjal z Donaldom Trumpom, pri čemer je bila na dnevnem redu možnost srečanja s Putinom na Aljaski. Medtem je Markus Frohnmaier iz AfD pozitivno ocenil potencialno srečanje Trumpa in Putina na Aljaski, poudarjajoč pomen diplomacije.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ni prineslo pričakovanega preboja. Trump je napovedal pogovore s Kijevom in Natom. Po Trumpovih besedah sta imela »zelo produktiven« sestanek in razpravljala o številnih pomembnih temah, vendar nista ničesar zaključila, sta pa dosegla napredek. Glavno vprašanje, o katerem se nista mogla dogovoriti, ostaja neznanka, saj Trump ni želel razkriti podrobnosti. Dokler ne bo vse urejeno, dogovora ne bo, je dejal Trump. Putin ni popustil pri tem vprašanju, zato dogovor ni bil dosežen.

Članki poročajo o srečanju med predsednikoma ZDA in Rusije na Aljaski, ki ga je Jens Berger ocenil kot pozitivnega. Kljub temu v zahodnoevropskih prestolnicah in nemških medijih prevladuje mešanica zavračanja in užaljenosti, saj se počutijo izpuščene. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropska unija in Ukrajina poskušali preprečiti dogovor med Rusijo in ZDA, vendar jim to ni uspelo.

Izraelska veleposlanica v Združenem kraljestvu, Tzipi Hotovely, ki je znana po svojih izjavah, ki opravičujejo uničenje Gaze, se je srečala s številnimi člani parlamenta, lobisti in donatorji laburistov, kljub obtožbam o spodbujanju genocida. Medtem pa Izrael v Gazi pogojeval dostop nevladnih organizacij s tem, da molčijo o domnevnem genocidu, kar povzroča humanitarno krizo in omejuje pomoč prebivalstvu.

Vladimir Putin je pred srečanjem s Trumpom poklical Kim Jong-una, pohvalil Trumpovo administracijo kot "energično in iskreno" ter nakazal možnost dogovora o jedrskem orožju, če se bo rešila ukrajinska kriza. Dmitrij Peskov je sporočil, da po srečanju na Aljaski ni pričakovati uradnih sporočil. Trump je ocenil, da obstaja 25-odstotna možnost neuspeha srečanja. Ruska delegacija je prispela na Aljasko. Rusija naj bi izgubljala vpliv v južnem Kavkazu.

Kitajska je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker je ta 27. julija sprejel Dalajlamo. Po navedbah kitajskega veleposlaništva v Pragi je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Ťien dejal, da je Pavel s tem dejanjem škodoval suverenosti in ozemeljski celovitosti Kitajske. Češka tiskovna agencija (ČTK) poskuša pridobiti odziv s Praškega gradu.

Donald Trump je dejal, da ne bo sklenil dogovora na srečanju s Putinom in da bo po srečanju poklical Zelenskega in evropske voditelje. Izjavil je tudi, da bi ruski tanki lahko prišli do Kijeva v štirih urah, če bi potovali po avtocesti, vendar se je eden od generalov odločil za prečkanje kmetijskih zemljišč. Poleg tega je napovedal povečanje števila vojakov v Washingtonu, da bi 'osvobodil' prestolnico pred kriminalom.

Evropski voditelji si prizadevajo za pogovor z Donaldom Trumpom pred njegovim načrtovanim srečanjem z Vladimirjem Putinom. Medtem je JD Vance izrazil mnenje, da bi bilo srečanje ukrajinskega predsednika Zelenskega s Putinom pred vrhom s Trumpom v Aljaski neproduktivno. Generalni sekretar zveze NATO je izjavil, da bosta Putin in Trump razpravljala ne le o ozemljih, temveč tudi o vprašanjih varnostnih jamstev.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Visokega kitajskega diplomata Liu Jianchao, ki je veljal za možnega prihodnjega zunanjega ministra, so oblasti pridržale za zaslišanje, poroča Wall Street Journal. Liu je bil pridržan po vrnitvi v Peking s službene poti v tujino konec julija.

Iran je zagrozil, da bo blokiral koridor, načrtovan v Kavkazu v okviru regionalnega sporazuma, ki ga je podprl nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Iranski mediji so poročali, da Teheran koridor vidi kot potencialno grožnjo in ne kot pot za Združene države, temveč kot "pokopališče za Trumpove plačance". Koridor je del mirovnega načrta med Armenijo in Azerbajdžanom.

Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Rusko zunanje ministrstvo je italijanskega predsednika Sergia Mattarello uvrstilo na seznam zahodnih voditeljev, obtoženih sovražnega govora proti Rusiji. Ta poteza je izzvala oster odziv italijanske vlade in ponovno odprla razpravo o protidiplomaciji. Fabrizio Poggi pa kritizira 'seznama pregonov' Mattarelle, Tajanija in Crosetta ter domnevno militaristično usmerjenost EU, Nata in ZDA.