APDEJT.si

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara. Donald Trump je obsodbo označil za neupravičeno in jo primerjal s poskusom, ki so ga izvedli proti njemu. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu v Braziliji. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo Bolsonara, ki je bil spoznan za krivega organiziranja kriminalne združbe.

Izrael nadaljuje z gradnjo na strateško pomembnem območju na Zahodnem bregu, pri čemer premier Netanjahu podpisuje sporazum za pospešitev gradnje. Hkrati izjavlja, da palestinska država ne bo obstajala. Ta poteza zaostruje že tako napete razmere in kaže na nadaljnje premike izraelske vlade proti desnici, kar ustvarja dejstva na terenu.

Dmitrij Medvedjev, nekdanji ruski predsednik in trenutni glasnik Kremlja, je hitro izkoristil atentat na Charlieja Kirka, ustanovitelja Turning Point USA. Medvedjev je za Kirkovo smrt obtožil Ukrajino in posvaril MAGA pred 'levičarsko bandero'. Ruski uradniki so izpostavili Kirkove pretekle komentarje o Ukrajini.

Irska razmišlja o umiku z Evrovizije, če bo Izrael smel sodelovati, saj naj bi za Izrael veljala drugačna pravila. Hkrati pa Evropski parlament povečuje pritisk na države članice EU, naj priznajo Palestino, s ciljem zaustavitve prelivanja krvi in končanja okupacije. Hanna Gedin iz švedske Levice poudarja, da je to dodaten način pritiska na Izrael.

Razkriti so bili elektronski sporočili, ki kažejo, da sta bila Jeffrey Epstein in Ghislaine Maxwell tesneje povezana, kot sta javno priznala. Medtem je tožba Donalda Trumpa v zvezi z Epsteinom doživela pomemben udarec po objavi poročila Wall Street Journala o njegovem odnosu z obsojenim spolnim prestopnikom.

Konservativni komentator Charlie Kirk je bil ustreljen in umorjen, medtem ko je nagovarjal študente na dogodku na kampusu v Utahu. Po poročanju naj bi bil Trump »poln žalosti in jeze« zaradi umora. Kirkove zadnje besede so bile namenjene obravnavi kontroverzne teme tik pred njegovo smrtjo na univerzi Utah Valley.

Eric Zuesse v člankih na ericzuesse.substack.com in theduran.com trdi, da kljub temu, kar trdi Reuters, Peking, Moskva in Pjongjang niso enoten in koheziven blok, ki bi izzival Zahod. Članek izpostavlja različne ideologije in interese med temi državami, ki preprečujejo oblikovanje prave "avtokratske zveze".

Napad v Dohi naj bi razkril notranje razprtije med izraelskimi obveščevalnimi službami in okrepil Netanjahujevo moč. Izrael naj bi z napadom v Dohi uničil ameriško kredibilnost. Vizija "Velikega Izraela" naj bi se uresničevala. Iranska poročila navajajo, da je bil častnik Hezbollaha, ujet v Libanonu, skupaj z drugim teroristom izpuščen v zameno za izraelsko znanstvenico, pridržano v Iraku.

V člankih je poudarjena vloga Združenih držav Amerike pri zatiranju političnega izražanja v arabskih državah, kar naj bi prispevalo k dogajanju v Gazi. Hkrati so v New Yorku potekali protesti, kjer so aktivisti, med njimi Palestinci in Izraelci, igrali nogomet z repliko glave Benjamina Netanjahuja pred sedežem Združenih narodov.

Članki obravnavajo različne vidike trenutnih odnosov z Rusijo. Prvi, objavljen na thecritic.co.uk, poziva k mirnosti in odločnosti namesto histerije glede morebitnih ruskih provokacij. Drugi članek, objavljen na revolver.news, poroča o pritisku Donalda Trumpa na Vladimirja Putina. Članki tako predstavljajo različne perspektive glede Rusije, od umirjanja strasti do poudarjanja vpliva ZDA.

Po mnenju Mikea Benza, nekdanjega pomočnika sekretarja v ZDA, so nevladne organizacije in ameriška obveščevalna agencija CIA prevzeli nadzor nad Ukrajino. Različni viri poročajo o vpletenosti teh organizacij v ukrajinsko politiko in družbo.

Članki poročajo o izjemnem vplivu Donalda Trumpa na evropsko politiko, ki presega vpliv katerega koli ameriškega predsednika doslej. Voditelji EU ga obravnavajo kot »avtoriteto«, dolgoročne posledice pa so težko predvidljive.

Več kot deset zahodnih držav naj bi kmalu uradno priznalo Palestino kot državo, kar kaže na upad podpore Izraelu. Hkrati so ZDA uvedle sankcije proti trem glavnim palestinskim organizacijam za človekove pravice, medtem ko Izrael bombardira sedež Palestinskega centra za človekove pravice.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu večerjal, s čimer je proslavil uspeh pri zmanjševanju kriminala v mestu. Med večerjo so ga nadlegovali protestniki, ki podpirajo Hamas. Hkrati pa je Bela hiša zagrozila Braziliji z 'vojaško močjo' zaradi poskusa državnega udara pod vodstvom nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara.

Izrael je bombardiral pisarno Hamasa v Dohi in izdal ukaz o izgonu za milijon ljudi v Gazi. John Fetterman je odgovoril na izraelski napad na vodstvo Hamasa v Katarju, kar je sprožilo burne odzive na levi strani političnega spektra, ki so ga obtožili podpore terorizmu.

Avstralski premier Anthony Albanese se je udeležil Foruma pacifiških otokov v Honiari, kjer so bile podnebne finance in regionalna varnost ključne teme pogovorov. Albanese je izpustil prvi dan srečanja in se odpravil v Vanuatu. Forum je izpostavil, da so podnebni vplivi za Avstralijo izjemno pomembni, za pacifiške države pa so ključnega pomena za preživetje.

Košarkarska zvezda LeBron James je s svojim obiskom Kitajske po letu 2019 in pisanjem članka v kitajskem državnem časopisu People’s Daily poskušal zmanjšati napetosti med ZDA in Kitajsko. V članku je poudaril, da je košarka most, ki povezuje ljudi, kljub trgovinskim sporom in napetostim med državama.

V torek so v Parizu in okolici pred več mošejami našli svinjske glave. Francoski minister za notranje zadeve je dejanje označil za »gnusno protimuslimansko dejanje«. Oblasti so sprožile preiskavo, policijski prefekt pa ne izključuje tujega vmešavanja. Politični vrh je obsodil islamofobijo.

Moldavska predsednica Maia Sandu je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu opozorila na hibridne grožnje, ki jih Rusija izvaja proti Moldaviji. Izpostavila je, da si Rusija prizadeva obrniti Moldavijo proti Evropi in da je Moldavija lahko testno območje, medtem ko je cilj dejansko Evropa. Poudarila je, da je Rusija sprožila celoten hibridni arsenal proti Moldaviji, pri čemer je bojišče v resnici volitve.

Islamski skrajneži Boko Haram so napadli tri vasi na severu Kameruna. V napadu so bili ubiti štirje ljudje, več pa je ranjenih. Uničena je bila tudi katoliška cerkev v Ouzalu, kjer so napadalci izropali cerkev in zažgali župnišče.

Madžarski premier Viktor Orban je v intervjuju dejal, da so Združene države Amerike in zahodne zaveznice de facto priznale zmago Rusije v vojni v Ukrajini. Po njegovih besedah naj bi bila usoda Ukrajine že zapečatena.

Med obiskom izraelskega ministra za zunanje zadeve Gideona Moshea Sa'ara v Banskih dvorih v Zagrebu so se na Markov trgu zbrali propalestinski protestniki. Aktivistke so protestirale proti obisku izraelskega ministra in izražale nestrinjanje z izraelsko politiko, pri čemer so izpostavile transparent z obtožbami o vojnih zločinih in opozorile na Haag.

Požar na ladji humanitarne flotile, ki je prevažala pomoč v Gazo in vključevala aktivistko Greto Thunberg, naj bi po navedbah organizatorjev povzročil napad z dronom v tunizijskem pristanišču. Kljub temu tunizijske oblasti zanikajo napad. Nekateri viri poročajo, da naj bi bil požar posledica napačne uporabe signalne rakete, drugi pa trdijo, da je šlo le za petardo, s čimer so razkrili domnevno laž flotile.

Trumpova administracija je sprožila 'Operacijo Midway Blitz' v Chicagu, s ciljem aretirati nezakonite priseljence. Pobuda naj bi bila odgovor na politike, ki jih vodijo demokratska mesta, pri čemer administracija poudarja, da predsednik Trump in sekretarka Noem stojita ob strani žrtvam zločinov, ki jih storijo nezakoniti tujci, medtem ko guverner Pritzker podpira kriminalne nezakonite priseljence.

Članek na spletnih straneh skwawkbox.org in thecanary.co poroča, da naj bi bil otrok, ki ga Izrael in ZDA uporabljata za zanikanje trditev o umorjenem dečku, sin člana tolpe, povezane z ISIS-om. Anthony Aguilar, veteran ameriških specialnih sil, ki je delal kot pogodbenik za Fundacijo za humanitarno pomoč Gazi (GHF), naj bi zapustil GHF, ker naj bi videl druge pogodbenike in vojake IDF, kako ubijajo civiliste.

Podvodni internetni kabli v Rdečem morju so bili prekinjeni, kar je povzročilo motnje v dostopu do interneta v delih Azije in na Bližnjem vzhodu. Med prizadetimi državami so Indija, Pakistan, Kuvajt in Združeni arabski emirati. Vzrok prekinitev še ni znan, vendar obstajajo sumi, da so za to odgovorni Hutijevci, ki imajo podporo Irana. Kot možen vzrok se omenja tudi sabotaža.

V strelskem napadu na avtobusni postaji v severnem Jeruzalemu je bilo ubitih šest ljudi, najmanj 12 pa ranjenih. Palestinska napadalca sta odprla ogenj na ljudi med jutranjo prometno konico. Na kraj dogodka so prispeli izraelski vojaki in civilisti, ki so ubili oba napadalca. Policija je kasneje aretirala več osumljencev.

Anketa je pokazala, da večina volivcev Donalda Trumpa meni, da je Kitajska največja grožnja in želi prepovedati vpliv Kitajske komunistične partije (KKP) na ameriških univerzah. Donald Trump je medtem kritiziral poročevalca NBC zaradi mema o "vojni" v Chicagu, pri čemer ga je označil za drugorazrednega.

Alexandru Bălan, nekdanji namestnik direktorja moldavske obveščevalne službe SIS, je bil prijet v Romuniji in ga preiskujejo zaradi suma izdaje in posredovanja državnih skrivnosti tuji sili. DIICOT ga obtožuje, da je KGB-ju Belorusije posredoval tajne informacije, kar je ogrozilo nacionalno varnost Romunije. Srečanja naj bi potekala v Budimpešti, Bălan pa bo odpeljan na zaslišanje v Bukarešto.

Iran je nakazal pripravljenost na ponovna pogajanja z ZDA. Hkrati pa generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi pritiska na Teheran, da omogoči ponovne inšpekcije jedrskega programa. IAEA poudarja, da mora Iran hitro privoliti v nadzor svojega jedrskega programa.

Zlatko Hasanbegović je govoril o komunistični represiji nad Islamsko skupnostjo in razkril vlogo Anteja Pavelića v življenju zagrebške islamske skupnosti. Miro Kovač pa se je spomnil dogodka iz leta 1992, ko je Thompson izvajal Čavoglave, Mesić pa je počel nekaj drugega. Kovač je tudi komentiral prizadevanja Donalda Trumpa za rešitev vojne v Ukrajini.

Kitajski predsednik Xi Jinping je ob 80. obletnici zmage v kitajski ljudski vojni proti odporu dejal, da se človeštvo ponovno sooča s ključnimi odločitvami med mirom in vojno. Medtem pa naj bi Trumpova administracija zasebno priznala poraz glede obljube o končanju rusko-ukrajinske vojne, kljub javnemu slavljenju srečanja s Putinom.

V Nepalu so protesti mladih, ki so se začeli zaradi nasilne policijske represije, ki je zahtevala 19 oziroma 24 življenj, privedli do množičnega upora v Katmanduju, požiga parlamenta in padca vlade. Protestniki so se zbrali že drugi dan zapored.

Dogodek v West Pointu, ki bi moral počastiti Toma Hanksa, je bil odpovedan po tem, ko je predsednik Trump ukazal preimenovanje Ministrstva za obrambo (DOD). Trump se je odzval na umor ženske v Severni Karolini, ki ga je zagrešil temnopolti kriminalec, in napovedal morebitne ukrepe. Poročali so tudi, da ima Trumpova stroga mejna politika pozitiven vpliv na ameriško delovno silo, predvsem v sektorju dela.

Ameriški preiskovalci so razkrili obsežno korupcijsko afero, v katero je vpleten nekdanji agent FBI Charles McGonigal. Ta je bil obsojen zaradi korupcije, preiskava pa je pokazala, da je deloval v interesu Rusije in Kitajske. McGonigal naj bi se leta 2017 srečal z nekdanjim visokim romunskim uradnikom. Preiskava razkriva tudi povezave z osebami blizu albanskega premierja Edija Rame in nekdanjega vodje romunske obveščevalne službe Floriana Coldea.

Predsednik Trump je nakazal možnost vojaških napadov znotraj Venezuele, medtem ko je predsednik Maduro potrdil mobilizacijo 25.000 vojakov na meji s Kolumbijo in na morskih izhodih. Maduro je pozval k deeskalaciji napetosti.

Kremlj je izjavil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini in da si zahodne države prizadevajo ZDA pritegniti v orbito sankcij. Ruski predstavnik je tudi izjavil, da bosta Putin in Trump preprečila tretjo svetovno vojno. Bivši ruski predsednik Medvedjev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da je pripravljen prevzeti »škodo« za mednarodni ugled Izraela, da bi dosegel zmago v vojni v Gazi. Izrael trdi, da bo priznanje palestinske države destabiliziralo regijo in da bo to spodbudilo Tel Aviv k enostranskim ukrepom.

Rusko veleposlaništvo na Švedskem je bilo ponovno tarča napada z dronom, ki je odvrgel vrečko, napolnjeno z barvo. To je že več kot eno leto, da so rusko veleposlaništvo in trgovsko predstavništvo v Stockholmu tarča takšnih napadov. Moskva očita Stockholmu kršenje Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961.

Predsednik Palestinske uprave Mahmud Abas se verjetno ne bo mogel obrniti na Generalno skupščino Združenih narodov, ker mu ZDA zavračajo izdajo vizuma. Položaj Palestine ogroža tudi stališče Marca Rubia, ki je Izraelu nakazal zeleno luč za priključitev dela Zahodnega brega. Hkrati pa nastop Joramma Hazonija, bivšega pisca govorov za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, razkriva globok vpliv Izraela na ameriško politiko, še posebej na gibanje America First.

Članek na ejmagnier.com poroča o naraščajoči globalni izolaciji Izraela in vse večji obsodbi njegovih dejanj, kljub tradicionalno močnim mednarodnim zavezništvom, zlasti v ZDA. Medtem pa laizquierdadiario.com poroča, da so se pristaniški delavci v Barceloni pridružili pozivom iz Genove v podporo Globalni flotilji Sumud, pri čemer so izrazili solidarnost s Palestino in pozvali k končanju genocida.

Na Belorusiji so aretirali 27-letnega poljskega redovnika iz reda karmeličanov. Beloruska televizija je poročala, da so v mestu Lepel v Vitebski oblasti aretirali prebivalca Krakova, rojenega leta 1998. Karmeličani so potrdili aretacijo in prosili za molitev.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je s posnetkom svojega obiska v Beli hiši, ki ga je objavil na družbenih omrežjih, sprožil kritike. Karol Nawrocki je Sikorskemu zagrozil z "resnim pogovorom", predsednik pa je njegovo ravnanje označil za neprimerno in škodljivo za ugled države.

V Italiji se študenti pridružujejo protestom pristaniških delavcev v Genovi proti blokadi Gaze, grozijo z blokado predavalnic, če bo flotilja Global Sumud ovirana. Medtem pa izraelski zgodovinar Raz Segal trdi, da je število palestinskih žrtev, ki jih je Izrael ubil od oktobra 2023, dvakrat višje od uradnih 60.000.

V Washingtonu so načrtovali demonstracije proti prisotnosti Trumpove vojske v prestolnici. V Kaliforniji je ICE aretiral 18-letnika, kar je sprožilo obtožbe o kriminalni shemi. Trump pa je branil napad ZDA na čoln v Karibih, ki naj bi bil povezan z venezuelansko tolpo.

Razprava o tem, kaj bolj ogroža svobodo govora, Evropa ali Trumpova Amerika, je potekala po pogovoru s Freddiejem Sayersom. Ameriški marinci naj bi na Trumpovo misijo ustrelili severnokorejske civiliste, Trumpova administracija pa o tem ni obvestila kongresa. Sodnik, imenovan od Bidna, je blokiral Trumpovo zmanjšanje sredstev USAID in tuje pomoči. Pritožbeno sodišče je zavrnilo Trumpov poskus omejitve politike glede potnih listov za transspolne osebe. Russell Brand, nekdanji socialist, zdaj podpira Trumpa in Izrael. Izraelski naseljenci pa so si pridobili večjo moč s podporo Trumpa glede priključitve Zahodnega brega.

Michael Charles Schena, 42-letni nekdanji uslužbenec State Departmenta iz Virginije, je bil obsojen na štiri leta zapora zaradi prodaje državnih skrivnosti osebam, za katere je verjel, da delajo za Kitajsko komunistično partijo (KKP). Schena je delil zaupne informacije z osebami, ki so se pretvarjale, da so kitajski vladni uradniki.

Trumpova administracija je sankcionirala tri pomembne palestinske organizacije za človekove pravice. Te organizacije trdijo, da ZDA s tem podirajo mednarodni pravni red, da bi ohranile Izrael nekaznovan. ZDA palestinske humanitarne organizacije obtožujejo povezav s terorističnimi skupinami.

Predsednik Izraela, Isaac Herzog, je bil povabljen v London na srečanje z vladnimi ministri, kar je sprožilo obtožbe, da je vodstvo Združenega kraljestva sokrivo za domnevni genocid. Poleg tega se v Združenem kraljestvu pripravlja sejem orožja DSEI, ki vsako leto povzroča kontroverze, letos pa so te osredotočene na povezave z Izraelom in njegovim ravnanjem s Palestinci.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je preklicala globalno izredno stanje v zvezi z opičjimi kozami (mpox), saj je število primerov in smrtnih žrtev v Demokratični republiki Kongo in drugih prizadetih državah vztrajno upadalo. Kljub preklicu izrednega stanja WHO poudarja, da se mora odziv na izbruh bolezni nadaljevati.

Ton med Izraelom in Evropo postaja vse ostrejši, pri čemer je podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera izraelske akcije v Gazi označila za "genocid", kar je odstop od prejšnje komunikacije. Političarka je poudarila "neuspeh Evrope" v tem konfliktu. Hkrati pa se v Veliki Britaniji judje, potomci preživelih holokavsta, upirajo izraelski politiki v Gazi in izražajo solidarnost s Palestinci, kljub možnim aretacijam.

Poljski predsednik Karol Nawrocki se je z družino v Vatikanu srečal s papežem Leonom XIV. Med obiskom, ki je trajal približno eno uro, je Nawrocki papežu podaril darilo. Poleg tega je papež Leon XIV sprejel tudi izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, kjer se je zavzel za mir in rešitev dveh držav.

Finska se je pridružila Franciji in Savdski Arabiji pri deklaraciji, ki podpira rešitev dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt. Čeprav Finska podpira to pobudo, še ni napovedala datuma priznanja palestinske državnosti. Deklaracija je rezultat mednarodne konference in predstavlja pomemben mednarodni napor za mirno rešitev tega vprašanja.

Podpredsednik skrajno desne stranke AUR, Adrian Axinia, je pozval romunskega predsednika Nicușorja Dana, da razpiše referendum o udeležbi Romunije v morebitni mirovni misiji v Ukrajini. V nasprotnem primeru AUR napoveduje zbiranje podpisov za njegovo ustavitev.

Predsednik Karol Nawrocki bo obiskal Nemčijo, kjer se bo srečal z nemškim predsednikom Frankom-Walterjem Steinmeierjem. Po načrtu se bo obisk začel ob 9. uri s sprejemom z vojaškimi častmi v rezidenci nemškega predsednika, palači Bellevue v Berlinu.

Romunska ministrica za zunanje zadeve, Oana Țoiu, je pojasnila svoje obiske v Moskvi leta 2014, po tem, ko jo je nekdanja ministrica za pravosodje, Ana Birchall, obtožila, da je v Moskvo potovala kmalu po aneksiji Krima. Țoiu je poudarila, da je bila v Rusiji na povabilo, kjer je civilna družba iz različnih držav EU izvajala različne projekte.

Kitajski voditelj Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta bila ujeta na vročem mikrofonu med razpravo o podaljševanju življenja s presaditvijo organov, kar je razkrila spletna stran americanfaith.com. Hkrati pa so med vojaško parado na Kitajskem, ki jo je obiskal tudi severnokorejski voditelj Kim Jong Un, razkrili kitajsko jedrsko triado, kot poroča sgtreport.com. Trendingpoliticsnews.com poroča, da so komentarje kasneje zavrnili ameriški strokovnjaki, medtem ko insiderpaper.com navaja razpravo o tem, ali lahko ljudje postanejo nesmrtni.

Laburistična stranka v Brentu v Londonu je bila obtožena etničnega čiščenja, saj naj bi izključila osem temnopoltih svetnikov zaradi njihove podpore Gazi in nasprotovanja izraelskemu genocidu. Medtem pa naj bi beli svetniki, ki so izrazili solidarnost s Palestino, ostali na svojih položajih. Ta poteza je bila označena kot "napak", saj naj bi funkcionarji stranke tem svetnikom preprečili ponovno izvolitev kot laburistični kandidati naslednje leto.

Nemški kancler Friedrich Merz je priznal, da so se vsi zmotili glede Vladimirja Putina. V intervjuju za Paris Match je izrazil željo po sodelovanju s francoskim predsednikom Macronom, da bi skupaj prebrodila 'šibkost' in 'odvisnost' od Amerike pod vodstvom Trumpa. Hkrati se je Putin odzval na Merzove obtožbe, da je ruski predsednik 'morda najhujši vojni zločinec našega časa'. Na Merzove izjave so se odzvali že v Kremlju, zdaj pa se je oglasil še Putin osebno.

Predsednik Karol Nawrocki je začel svoj drugi uradni obisk v tujini, tokrat v Italiji, kjer se je v Rimu srečal s premierko Giorgio Meloni in položil venec k grobu Janeza Pavla II. Roberta Biedrońa je objava na družbenih omrežjih o Nawrockijevem obisku v ZDA sprožila val kritik, zaradi česar se je evropski poslanec opravičil.

Vodja češke ambasade v Demokratični republiki Kongo, Karel Komárek, je umrl po hospitalizaciji zaradi padca. Istočasno se je število smrtnih žrtev nesreče žičnice v Lizboni povečalo na 17, z 21 poškodovanimi, od katerih jih je sedem v kritičnem stanju.

Slovaški premier Robert Fico se je v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je pohvalil Slovaško zaradi zvestega prijateljstva s Kitajsko in izrazil upanje v nadaljnjo podporo Bratislave pri razvoju odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo. Xi Jinping je med obiskom v Evropi napovedal tudi obisk Slovaške.

Rusija je odločno zavrnila trditve, da je poskušala motiti GPS sistem letala predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen med njenim potovanjem v Bolgarijo prejšnji teden. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je obtožbe označila za lažne in paranoične.

Belgija je napovedala možnost priznanja Palestine kot države, vendar šele po izpustitvi izraelskih talcev s strani Hamasa. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je pojasnila, da je bilo priznanje Palestine težka politična odločitev in da je izrekla besede o genocidu v Gazi iz srca. Medtem pa članek na laizquierdadiario.com poziva k priznanju izraelskega apartheida namesto simboličnega priznanja dveh držav.

Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na srečanje z Volodimirjem Zelenskim, vendar je postavil pogoj, da se srečanje odvije v Moskvi. Ta zahteva je bila predstavljena kot zaporna in nakazuje na otežene možnosti za neposredna pogajanja med voditeljema.

Nigel Farage, vodja stranke Reform UK, je ameriški kongres opozoril na naraščajočo cenzuro v Veliki Britaniji, ki po njegovem mnenju ogroža svobodo govora v zahodnem svetu. Med pričanjem pred Odborom za pravosodje predstavniškega doma je Farage primerjal Združeno kraljestvo s Severno Korejo glede svobode govora in pozval ZDA, naj pritisnejo na London, da se drži načel svobode. Opozoril je, da britanski zakoni o cenzuri predstavljajo grožnjo ameriški svobodi govora, šifriranju in tehnološkim inovacijam. Farage je obtožil premierja Keira Starmerja 'vojne proti svobodi' in pozval ZDA, da uvedejo kazni za države, ki omejujejo svobodo govora.

Po napadih na iranske jedrske objekte je Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) izrazila zaskrbljenost glede zalog urana, ki je skoraj primeren za izdelavo jedrskega orožja, v Iranu. IAEA poziva k jasnosti glede iranskih zalog urana. Poročilo IAEA tudi razkriva, da je Iran pospešil proizvodnjo visoko obogatenega urana tik pred zaostritvijo konfliktov na Bližnjem vzhodu. Količina tega urana je ocenjena na 440,9 kilogramov.

Avstralska vlada je sklenila sporni dogovor z Naurujem, vreden 2,5 milijarde dolarjev, za deportacijo nekdanjih imigracijskih pridržancev. Dogovor vključuje 400 milijonov dolarjev vnaprej in nato 70 milijonov dolarjev letno. Kritiki opozarjajo, da je dogovor skrivnosten in da nova zakonodaja krši pravice deportirancev, ki so pogosto begunci in migranti. Predlagana zakonodaja naj bi tem osebam odvzela temeljne pravice v postopku deportacije. Dogovor in zakonodaja sta sprožila zaskrbljenost glede pravičnosti in humanosti avstralske migracijske politike.

Belgijski zunanji minister Maxime Prevot je napovedal, da bo Belgija priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu zaradi vojne v Gazi. Izraelski minister Itamar Ben Gvir je obsodil to odločitev. Italijanska nevladna organizacija Emergency je ponudila eno od svojih ladij za spremljanje flote Global Sumud, ki pluje proti Gazi, z medicinsko in tehnično pomočjo.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je začel svoj prvi uradni obisk v ZDA, kar je pritegnilo pozornost ameriških medijev, kot je Fox News, ki poročajo o načrtih Bele hiše. V Bolgariji je obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zasenčila afera z GPS sistemom letala. V ZDA pa je Ron Paul kritiziral ameriško vojaško politiko in idejo o preimenovanju obrambnega ministrstva v "Ministrstvo za vojno".

Palestinske organizacije, vključno z Ministrstvom za kulturo in UNESCO, so objavile podatke, ki kažejo na "sistematično uničevanje" palestinske kulturne dediščine s strani Izraela. Mednarodno združenje strokovnjakov za genocid (IAGS) je v resoluciji iz leta 2025 z večino glasov potrdilo, da izraelska dejanja v Gazi predstavljajo genocid. Opozorili so, da genocid ne vključuje samo fizičnega iztrebljanja ljudi, ampak tudi izbris vseh sledi njihove prisotnosti.

Slovaškega premierja Roberta Fica kritizirajo zaradi njegove zunanje politike, ki naj bi bila preveč neodvisna in naklonjena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Aktivisti so izrazili zaskrbljenost, ker se Fico 'klanja' Putinu, in so naslovili pismo ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu. Evropski opazovalci obravnavajo Ficov odnos do Putina in njegovo vplivanje na slovaško zunanjo politiko.

Visoki uradnik Trumpove administracije je obtožil sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem za »nerodno« napako, ki je povzročila nenamerno »diplomatsko žalitev«. Medtem je zvezno pritožbeno sodišče odločilo, da predsednik Donald Trump ne more uporabiti zakona iz 18. stoletja za pospešitev deportacij ljudi, ki jih njegova administracija obtožuje članstva v venezuelski tolpi.

Visoki iranski uradnik Ali Larijani je izjavil, da je dogovor z ZDA še vedno mogoč, vendar mora Washington opustiti zahteve glede omejitve iranskega raketnega programa. Pogovori med ZDA in Iranom so se prekinili junija. Medtem se pojavljajo analize o morebitnih prihodnjih spopadih med Izraelom in Iranom, zlasti po izraelskem napadu na Iran 13. junija. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian poudarja, da lahko jedrsko vprašanje reši le diplomatska rešitev, in poziva k aktivnejši vlogi organizacije SCO pri izgradnji miru.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je obiskal ZDA, kjer se je srečal z Donaldom Trumpom. Njegov obisk je po mnenju Poljakov pomembnejši od obiska premierja Donalda Tuska, kar kaže na diplomatski razkorak med njima. Po obisku bo vlada prejela podrobno poročilo o pogovorih. Senator Krzysztof Kwiatkowski je napovedal, da se bodo skušali soočiti z Nawrockim glede njegovih pogovorov s Trumpom. Objavljene so bile tudi prve fotografije Nawrockega v Washingtonu, kjer naj bi razpravljal o pomembnih temah.

Guverner Illinoisa, J.B. Pritzker, je kritiziral Trumpovo posredovanje glede priseljevanja v Chicagu. Predlagano je bilo sodelovanje med Pritzkerjem in Trumpom glede kriminala. Rebecca Kelly Slaughter se je začasno vrnila na položaj demokratske komisarke Zvezne komisije za trgovino (FTC). Donald Trump je napovedal premestitev Vesoljskega poveljstva iz Colorado Springsa v Huntsville v Alabami. Izražene so bile zaskrbljenosti, da bi demokratski predsednik lahko uporabil vojsko za zaseg orožja.

V ameriškem političnem prostoru se pojavljajo razhajanja znotraj Republikanske stranke glede prizadevanj za objavo dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Nekatere republikanske poslanke so se pridružile pobudi za razkritje teh dokumentov, medtem ko se drugi upirajo. Medtem je pisarna Jeanine Pirro, trenutno tožilke za Washington, D.C., povzročila zmedo, ko je objavila napačno lokacijo vrhovnega sodišča. V Mainu pa je demokratski kandidat Graham Platner prejel velik aplavz za kritiko ameriške podpore Izraelu.

V Marseillu v Franciji je policija ubila tunizijskega migranta, ki je z nožem napadel več ljudi, pri tem pa recitiral verze iz Korana. Pri napadu je bilo več ljudi ranjenih, eden kritično.

Članki obravnavajo različne vidike odnosa Donalda Trumpa do Evrope in Rusije. Evropska "strategija" laskanja Trumpu se ne obnese, zato morajo evropski voditelji oblikovati lasten načrt za soočanje z rusko agresijo. Strokovnjaki menijo, da se Vladimir Putin norčuje iz ZDA po srečanju s Trumpom na Aljaski, kjer je Trump obljubljal hitro rešitev vojne v Ukrajini. Trump ostaja aktiven in govori o carinah in Putinu. Poljski mediji poročajo o srečanju Trumpa z evropskimi voditelji, kjer je Trump delil informacije o dogovorih s Putinom.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je prispel v Peking s svojo hčerko Kim Ju Ae, kar je spodbudilo špekulacije, da jo pripravlja na prevzem vodstvene vloge. Obisk sovpada s kitajsko vojaško parado, kjer naj bi se Kim srečal s kitajskim in ruskim predsednikom. Južnokorejska obveščevalna agencija jo je označila za njegovo »najverjetnejšo« naslednico. Kitajska Kim Jong Una vidi kot dobrega prijatelja.

Mladi Ukrajinci, med njimi finančni analitik Taras Kryvyy, izražajo dvom o možnosti mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Medtem pa nekdanji ukrajinski poslanec obtožuje predsednika Zelenskega, da stoji za smrtjo politika Parubija, kar nakazuje na notranje politične spletke v državi.

Francosko sodišče je izdalo mednarodni nalog za aretacijo sirskega predsednika Bašarja al Asada in šestih drugih visokih uradnikov njegovega režima. Razlog je bombardiranje novinarskega centra v Homsu leta 2012, v katerem sta bila ubita novinarja Marie Colvin in Rémi Ochlik. Preiskava je potekala v Franciji, saj je bil Rémi Ochlik francoski državljan.

Mediji poročajo o nasprotujočih si ocenah glede lakote v Gazi. Medtem ko nekateri mediji, kot je 24nyt.dk, trdijo, da v Gazi ni lakote in kritizirajo poročanje o tem, drugi, kot je uncutnews.ch, poročajo, da se ZDA, financiran nadzornik lakote, strinja s klasifikacijo ZN, da v Gazi zaradi izraelske blokade vlada lakota. FEWS Net je objavil poročilo, ki potrjuje lakoto.

Močan potres z magnitudo 6,0 je konec tedna prizadel vzhodni Afganistan. Število žrtev je preseglo 1400 mrtvih in 3000 ranjenih, s čimer je postal eden najsmrtonosnejših potresov v državi v zadnjih desetletjih. Afganistanski Rdeči polmesec poroča o 1124 mrtvih in več kot 3200 ranjenih v provinci Kunar.

Slovenski portal Necenzurano.si poroča, da naj bi se Združene države Amerike vključile v odločanje o tem, ali naj Slovenija uvede sankcije proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, vključno z morebitno prepovedjo vstopa v državo. Viri iz mednarodnih diplomatskih krogov so potrdili, da Washington poskuša po neformalnih poteh vplivati na odločitev Slovenije glede Dodika.

Zbigniew Bogucki je pojasnil, da med obiskom predsednika Karola Nawrockega v ZDA ne bo prisoten nihče z zunanjega ministrstva (MSZ), saj vlada nima odnosov z ZDA. Donald Tusk je izjavil, da je predsedniku Nawrockemu posredoval potrditev, da priporočila vlade za njegov obisk v ZDA ostajajo v veljavi in da predsednik ve, kaj Poljska pričakuje od tega obiska.

Poročilo ameriškega ministrstva za energijo, ki trdi, da ljudje morda niso glavni vzrok podnebnih sprememb, je postalo temelj za politiko Donalda Trumpa. Kanadčan Ross McKitrick trdi, da so bila njegova stališča spregledana, zdaj pa njegovo delo podpira napad MAGA na podnebne predpise.

Predsednik Trump je razmišljal o ponovnem odprtju državnih umobolnic, da bi povečal varnost na ulicah za osebe s hudimi težavami v duševnem zdravju. V Washingtonu je bila aretirana ženska, ki je grozila s smrtjo predsedniku Trumpu, a jo je sodnik, imenovan od Obame, izpustil.

Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO) je opozorila pred reinterpretacijo resolucije Združenih narodov, ki podpira iranski jedrski sporazum iz leta 2015, potem ko so evropske sile sprožile mehanizem za ponovno uvedbo sankcij ZN proti Teheranu. Članice SCO so ponovno potrdile "zavezujočo naravo" resolucije. Hkrati se povečujejo napetosti med Izraelom, Zahodom in Iranom, kar nakazuje na možno novo rundo spopadov, ki bi lahko sledila kratki vojni junija.

Flotilja Global Sumud (GSF), ki jo sestavlja 20 do 30 ladij, je v nedeljo iz Barcelone odplula proti Gazi, a se je zaradi neugodnih vremenskih razmer morala vrniti v pristanišče. Po izboljšanju vremena je flotilja ponovno izplula proti Gazi.

Članki obravnavajo različne vidike izraelsko-palestinskega konflikta. Chris Hedges kritizira medije zaradi izdajanja palestinskih novinarjev. Razkriva se načrt ZDA za preselitev prebivalcev Gaze za denarno nadomestilo. V Hercegovini je hostel zavrnil gosta zaradi njegove narodnosti, kar odraža napetosti konflikta. Caitlin Johnstone poroča o izraelskem novinarju Gideon Levyju, ki izraža zaskrbljenost nad tem, da protestno gibanje v Izraelu skrbi le za izraelske talce v Gazi, ne pa za palestinske življenje.

V Veliki Britaniji je sodišče zavrnilo pritožbo lokalnega sveta in ohranilo odprtje hotela za migrante v Essexu. Medtem pa je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa poskušala deportirati več kot 600 otrok brez spremstva v Gvatemalo med prazničnim vikendom, vendar je bil ta poskus zaenkrat ustavljen.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je ob 86. obletnici izbruha druge svetovne vojne pozval k rešitvi vprašanja vojnih reparacij z Nemčijo in pozval vlado, da si za to prizadeva v letu 2025. Radosław Sikorski je odgovoril Marcinu Mastalerku glede uhajanja zapiskov za Karola Nawrockega pred obiskom v ZDA.

Potres v vzhodnem Afganistanu je zahteval več kot 800 življenj in povzročil več kot 2500 ranjenih. Številne vasi so bile porušene. Preživeli so noč preživeli na prostem, medtem ko reševalci nadaljujejo z obsežno operacijo reševanja žrtev.

Izrael je okrepil bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo v enem dnevu ubitih najmanj 78 Palestincev. Razkrit je načrt Donalda Trumpa za preoblikovanje območja Gaze v turistično destinacijo, kar naj bi prineslo 400 milijard dobička, vključno z deportacijo Palestincev. Benjamin Netanyahu naj bi izjavil, da so talci žrtvovani za izgradnjo "Riviera Gaza".

Yunhai Li, 35-letni kitajski raziskovalec raka, zaposlen v MD Anderson Cancer Center v ZDA, je obtožen kraje poslovnih skrivnosti in poskusa prenosa teh informacij na Kitajsko. Li je obtožen, da je ukradel informacije, povezane z njegovim delom, in jih nameraval odnesti na Kitajsko. Obtožen je tudi poseganja v vladne evidence.

V Firencah bo 2. septembra potekala solidarnostna akcija v spomin na otroke, žrtve konflikta v Palestini, ki jo organizira Donne Insieme per la Pace – Firenze. Hkrati se Donald Trump posvetuje s Tonyjem Blairjem o prihodnosti Gaze. Blair je bil namreč imenovan za posebnega odposlanca na Bližnjem vzhodu po koncu svoje politične kariere v Veliki Britaniji leta 2007.

Nemška vlada je obsodila »absolutno nevzdržno visoko število ubitih novinarjev« v Gazi, pri čemer je izpostavila domnevni izraelski napad na bolnišnico Nasser, v katerem je bilo ubitih pet novinarjev in več civilistov. Kanadska foto novinarka Valerie Zink je protestno zapustila Reuters po osmih letih dela zaradi načina poročanja o ubojih novinarjev v Gazi. Zink je kot simbol protesta objavila sliko svoje razrezane Reutersove akreditacije.

V Argentini so protestniki kamenjali predsednika Mileia. Na spletnem mestu Peščanik so dogodek komentirali, rekoč da v Sloveniji nimamo predsednika, temveč klovna iz more Stephena Kinga. Medtem je Kitajska leta 2025 povabila 26 tujih voditeljev na praznovanje, vključno z ruskim predsednikom Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom.

Desetine ladij iz različnih držav se pripravljajo na odplutje proti Gazi v sklopu iniciative "Global Sumud Flotilla", katere cilj je prebiti blokado in odpreti humanitarni koridor za palestinsko prebivalstvo. Aktivisti iz 44 držav, vključno s članom Mednarodne mreže Izquierda Diario iz Brazilije, se bodo pridružili tej akciji. Mesto Sevilla v Španiji se je prav tako pridružilo podpornim dogodkom za floto.

V Varšavi je na povabilo predsednika Karola Nawrockega potekalo srečanje držav regije Baltskega morja. Srečanja so se udeležili predsedniki Litve, Estonije in Latvije ter premierka Danske. V pogovorih je sodeloval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je očitno, da do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim ne bo prišlo. Bela hiša pa je sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump ni bil presenečen nad ruskimi napadi na Kijev.

Po tem, ko so ruske rakete zadele območje v neposredni bližini predstavništva EU v Kijevu, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala hitro pripravo novih predlogov sankcij proti Rusiji. Evropska unija bo kmalu predložila že 19. sveženj sankcij proti Rusiji.

Članki na caitlinjohnst.one in thealtworld.com analizirajo in kritizirajo izjave Izraelcev, ki trdijo, da Arabci sovražijo Izrael zaradi njihove vere. Avtorji opozarjajo, da je ta argument podoben starejši retoriki "Sovražijo nas zaradi naše svobode", ki se je uporabljala za opravičevanje zunanjih politik. Članki poudarjajo, da takšne izjave poenostavljajo kompleksne geopolitične razmere in zanemarjajo druge pomembne dejavnike.

Nemški medij NachDenkSeiten kritizira ARD zaradi domnevno proruskega poročanja o Ukrajini, posebej glede dogodkov v Odesi, in opozarja na nevarnost propagande, ki lahko vodi v nasilje in vojno. Medtem pa Freitag.de analizira razpravo o nemških varnostnih garancijah za Ukrajino, ki jo predlaga CDU, ter opozarja na zgodovinske vzporednice in morebitno eskalacijo zaradi pozabljanja na poseben odnos z Rusijo. Članek sprašuje, ali bi nemški vojaki v Ukrajini odvračali Rusijo.

Italijanski spletni portal electomagazine.it je objavil članek, ki zanika genocid v Gazi in trdi, da so uničenja del programa urbanistične prenove, kar je sprožilo ogorčenje. Medtem se je španski infoLibre pridružil pobudi organizacije Reporterji brez meja, ki poziva k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje medije na območje.

Združene države so začele izvajati sporazum o deportaciji migrantov v Ruando. Prva skupina sedmih migrantov je že prispela v Ruando sredi avgusta. Trije od njih so izrazili željo po vrnitvi v domovino. Trumpova administracija pospešuje prizadevanja za odstranitev oseb, ki so vstopile v ZDA in so bile obsojene za spolne napade, so člani tolp, kartelov in terorističnih organizacij.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so sprožile mehanizem za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Marco Rubio je izjavil, da so ZDA odprte za neposredne pogovore z Iranom o končanju jedrskega programa.

Sofijski župan Vasil Terziev se je udeležil shoda opozicijske Narodno republikanske stranke (NRP) v Istanbulu. Terziev se je shoda na trgu Šišhane udeležil kot predsednik mreže balkanskih mest B40, skupaj z namestnikom predsednika mreže evropskih mest Eurocities in županom Barcelone Jaumejem Collbonijem.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je predlagala strožje omejitve glede trajanja bivanja tujih študentov in novinarjev v Združenih državah Amerike. Predlagana sprememba bi omejila dovoljeno bivanje na štiri leta. Ta poteza je del širših prizadevanj za zaostritev imigracijske politike v ZDA.

V streljanju v katoliški šoli med katoliško mašo v južnem Minneapolisu sta umrla dva otroka, sedemnajst pa je bilo ranjenih, strelec pa je tudi umrl. Nadalje, streljanje je sprožilo ogorčenje in obtožbe proti republikanskim zakonodajalcem zaradi neukrepanja glede nasilja z orožjem. Odkrita je bila spletna stran, ki naj bi bila 'vstopna točka' za strelce, kot sta Natalie Rupnow in Solomon Henderson, ki sta izvedla šolska streljanja.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se po navedbah kitajskih oblasti udeležil vojaške parade v Pekingu. Pričakuje se tudi udeležba Vladimirja Putina in iranskega kolega Massouda Pezeshkiana. Parada bo potekala ob 80. obletnici kitajske vojne proti Japonski.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina Alexa Sorosa po zakonu RICO (Racketeer Influenced and Corrupt Organizations Act) zaradi njunega financiranja nasilnih protestov in drugih dejavnosti v Združenih državah Amerike. Trump ju je označil za "psihopata" in dejal, da ne bo dovolil, da "lunatiki raztrgajo Ameriko". Obtožuje ju, da podpirata nasilne proteste in ustvarjata politično zmedo po vsej Ameriki. Hkrati pa poročila navajajo, da je fundacija Gates prekinila vezi s svetovalnim podjetjem Arabella Advisors.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk so med praznovanjem dneva neodvisnosti Moldavije v Kišinjevu izrazili podporo državi pri vstopu v Evropsko unijo. Obenem so obljubili solidarnost v soočanju z Rusijo. Moldavska predsednica Maia Sandu se pripravlja na parlamentarne volitve konec septembra, pri čemer si prizadeva za trdno podporo zahodnih držav.

V streljanju v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, več kot deset pa je bilo ranjenih. Po poročanju naj bi strelec, identificiran kot Robin Westman, imel tri pištole, na eni pa je pisalo 'Ubij Donalda Trumpa'. Westman je po streljanju, v katerem je bilo ranjenih 14 otrok, storil samomor. Župan Jacob Frey je izrazil ogorčenje nad odzivi, ki so se omejili na 'misli in molitve'.

V Minneapolisu v ZDA je prišlo do streljanja na katoliški šoli Annunciation Catholic School. Več ljudi je bilo ranjenih, osumljenec pa je po poročilih mrtev. Predsednik Trump in voditelji FBI so izdali izjave po dogodku. Policija je preiskovala prizorišče.

Donald Trump naj bi vodil obsežno srečanje v Beli hiši glede prihodnosti Gaze po koncu spopadov. Steve Witkoff, Trumpov posebni odposlanec, je dejal, da želijo pripraviti celovit načrt. Medtem pa portal globalist.it poroča, da Trump načrtuje rešitev do konca leta, medtem ko v Gazi vsak dan umirajo ljudje.

V švicarskih Alpah so našli trupli dveh alpinistov v masivu Weissmies. Poljsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da obstaja velika verjetnost, da gre za poljska državljana, stara 52 in 76 let, ki sta bila pogrešana. Reševalne službe so trupli našle v gorah.

Po več kot sedmih tednih so se inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) vrnili v Iran, da bi nadaljevali z inšpekcijami jedrskih objektov. Do prekinitve sodelovanja je prišlo po julijskem napadu Izraela in ZDA na iranske jedrske objekte, pri čemer je Iran kot razlog navedel, da IAEA ni obsodila napada.

Španska policija je v Benahavisu na Costa del Sol aretirala iskanega poljskega begunca, ki ga Europol obravnava kot visokovrednega cilja zaradi suma umora in trgovine z drogami. Moški naj bi bil vodja nasilne mreže 'narco-huliganov' iz Krakova, ki se je ustalila v Španiji. Medtem pa je Pino Arlacchi, nekdanji vodja UNODC, zanikal vpletenost Venezuele v trgovino z drogami in trdil, da med njegovim mandatom ni bilo potrebe po sodelovanju z venezuelsko vlado na tem področju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so v sredo obiskali Republiko Moldavijo, ki je praznovala 34. obletnico neodvisnosti. Obisk je bil interpretiran kot izraz podpore varnosti, suverenosti in evropski poti Moldavije. Predsednica Maia Sandu je dejala, da obisk dokazuje, da je Moldavija pomembna.

Poljska vlada pripravlja nov projekt zakona o pomoči ukrajinskim državljanom, potem ko vlada ni podprla predloga predsednika Andrzeja Dude. Predsednik Karol Nawrocki je zavrnil zakon o pomoči Ukrajincem, kar je izzvalo kritike vlade. Medtem je ukrajinski novinar Vitalij Mazurenko žalil predsednika Nawrockega, kar je sprožilo odzive, med drugim tudi od Agnieszke Gozdyre. Minister Marcin Kierwiński je prav tako kritiziral Nawrockega zaradi veta na zakon.

Južnokorejski levičarski predsednik Lee Jae-myung se je srečal z Donaldom Trumpom, da bi okrepil dvostranske odnose, medtem ko se Lee zavzema za zbližanje Seula s Kitajsko. V Južni Koreji je posebni tožilec vložil nalog za aretacijo opozicijskega kandidata, kar naj bi se Korejci naučili od ameriških demokratov, ki so poskušali bankrotirati in zapreti Trumpa.

Iranski parlamentarni govornik Mohammad Bagher Ghalibaf je napovedal, da bo naslednji spopad z Izraelom zajel širše geografsko območje. Iranski zunanji minister je izjavil, da je Iran pripravljen na vse okoliščine in da je nov konflikt z Izraelom mogoč.

Južna Koreja je napotila šest ameriških državljanov tožilcem zaradi pošiljanja riža, denarja in Biblij v Severno Korejo. Američani, ki jih motivirajo misijonarski in humanitarni cilji, naj bi s tem storili "kaznivo dejanje". Primer izpostavlja vprašanja političnega popuščanja in omejevanja verske svobode v vzhodni Aziji.

Poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo o stanju človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih od leta 1967, ki je izzvalo burne odzive. V Italiji so se pojavile kritike na račun italijanskih poslancev, ki podpirajo sionizem. Senator Ivan Scalfarotto, odgovoren za zunanje zadeve pri stranki Italia Viva, je bil deležen kritik na družbenih omrežjih, potem ko je Albanese objavila svoje stališče na platformi X.

Demokratska nacionalna komisija (DNC) ni sprejela enotnega stališča glede izraelske vojne v Gazi. Na poletnem srečanju v Minneapolisu sta padla dva nasprotujoča si predloga resolucij. Predlog predsednika DNC Kena Martina je pozival k humanitarni pomoči Gazi in prekinitvi ognja, medtem ko so nekateri člani stranke zahtevali prekinitev vojaške pomoči Izraelu. Razprava razkriva globok razkol znotraj Demokratske stranke glede politike do Izraela.

Romunska ministrica za zunanje zadeve Oana Țoiu je ponovno sprožila valove v romunski politiki. Izjavila je, da so ameriški uradniki administracije Donalda Trumpa zahtevali pojasnila glede odpovedi predsedniških volitev v Romuniji. Țoiu je tudi navedla, da je umik Romunije iz programa Visa Waiver neposredno povezan z odpovedjo volitev.

Na otoku Wight v Veliki Britaniji je v helikopterski nesreči umrlo dvoje poljskih državljanov. Helikopter se je zrušil med rutinsko uro letenja v bližini kraja Sandown. V nesreči so umrle tri osebe, ena oseba pa je bila huje poškodovana. Helikopter se je zrušil kmalu po vzletu na polju blizu prometne ceste med vasjo Godshill in obmorskim mestom Shanklin.

Venezuelo je ponovno prizadela psihološka in medijska ofenziva s strani ameriške vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. ZDA jo obtožujejo podpore narkoterorizmu. Medtem venezuelsko ljudstvo poziva k obrambi domovine pred imperializmom. Trumpova administracija je napovedala, da bo proti Maduru in njegovim zaveznikom ukrepala z vsemi sredstvi, ki se ji zdijo potrebna, če bodo še naprej prispevali k eroziji ameriške suverenosti.

Organizacija Amnesty International je pozvala k preiskavi morebitnih vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešila izraelska vojska med nedavnim uničenjem v južnem Libanonu. Organizacija je objavila poročilo, ki dokumentira "obsežne" uničujoče posledice delovanja izraelske vojske in poziva k neodvisni preiskavi.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da se Nemčija ne bo pridružila pobudi zahodnih zaveznikov za priznanje palestinske države na prihajajočem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. To je sporočil na skupni tiskovni konferenci s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. Carney je konec julija napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel vztraja, da je bila njena odločitev o sprejemu več deset tisoč migrantov pravilna in da za Nemčijo ni predstavljala prevelikega bremena. Poudarja, da je njena izjava še vedno resnična in da je treba migrantsko politiko nadaljevati.

Ameriški veleposlanik v Parizu, Charles Kushner, se ni odzval na poziv francoskega zunanjega ministrstva, ki ga je vpoklicalo zaradi pisma predsedniku Macronu, v katerem je Francijo obtožil popuščanja antisemitizmu. Namesto njega se je pojavil njegov namestnik. Francosko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo nad Kushnerjevimi kritikami.

Na Litvi se je po odstopu premierja oblikovala nova vladna koalicija, v kateri so tudi poljski politiki. Ryszard Petru je izrazil zaskrbljenost zaradi 'neumnih' idej v stranki Polska 2050, ki bi lahko vodile v protikoalicijsko usmeritev. Barbara Nowacka pa je bila ogorčena nad pismom poljske škofovske konference, ki 'opozarja' starše pred novim predmetom v šolah, zdravstveno vzgojo.

Članek na caitlinjohnst.one in thealtworld.com trdi, da tisti, ki obsojajo Hamas, pogosto kažejo pomanjkanje empatije in razumevanja za palestinski odpor. Članek kritizira tiste, ki hitijo obsojati palestinsko odporniško gibanje, ne da bi pri tem izkazovali razumevanje konteksta in zgodovine konflikta.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal proglas, s katerim razglaša 26. avgust za dan spomina na 13 ameriških vojakov, ki so umrli v bombnem napadu na Abbey Gate v Kabulu, Afganistan, pred štirimi leti. Ta napad se je zgodil med umikom vojske pod vodstvom takratnega predsednika Joeja Bidna. Trumpova poteza je bila sprejeta z mešanimi odzivi, pri čemer nekateri kritizirajo Bidenovo administracijo.

Venezuela je premestila 15.000 vojakov na občutljiva obmejna območja s Kolumbijo, medtem ko ZDA krepijo mornariške sile v regiji. Medtem pa so v ZDA demokratski guvernerji kritizirali predsednika Trumpa zaradi njegovega pristopa k reševanju kriminala, pri čemer guverner Illinoisa, J.B. Pritzker, poziva Trumpa, naj ne prihaja v njegovo državo. Trump je bil deležen kritik tudi zaradi izjav o spolni trgovini med drugo svetovno vojno in zaradi načrtov za spremembe v kazenskem pravosodju, kjer strokovnjaki opozarjajo na povečanje neenakosti. Trump je napovedal tudi možnost odvzema licenc medijskim hišam ABC in CBS ter ponovno trdil, da je kriminal problem v demokratskih državah, čeprav so najbolj nasilna mesta v rdečih državah. Obenem narašča pritisk za pomilostitev voznika tovornjaka Harjinderja Singha.

Poljski predsednik Karol Nawrocki se je v predsedniški palači srečal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. Kancelarija predsednika republike Poljske je sporočila, da so pogovori potekali o različnih temah.

Od oktobra 2023 je Izrael poškodoval dve od treh vodovodnih cevi, ki oskrbujejo Gazo, zaradi česar naj bi se izgubilo približno 70 % vode. Hkrati v Gazi, kjer kljub napredovanju izraelske vojske vztraja milijon ljudi, vlada strah pred velikim kaosom.

Vodstvo Demokratske nacionalne komisije (DNC) se sooča s kritikami zaradi domnevne podpore dobavi orožja ZDA Izraelu, ki naj bi prispevalo k pokolu v Gazi. Ken Martin naj bi vodil prizadevanja za preprečitev resolucije o embargu na izraelsko orožje, kar poglablja razkol znotraj stranke.

V Izraelu so potekali množični protesti proti vojni v Gazi, kjer so demonstranti obsojali genocid in okupacijo. Hkrati je izraelsko veleposlaništvo na Poljskem objavilo posnetke, ki naj bi dokazovali, da v Gazi ni lakote, in za krizo obtožuje Hamas. Humanitarne organizacije opozarjajo, da je realnost drugačna.

V Nigeriji so oblasti rešile več deset ljudi, ki so bili ugrabljeni med smrtonosnim napadom na mošejo v zvezni državi Katsina, v katerem je bilo ubitih najmanj 50 ljudi. Množične ugrabitve so v Nigeriji pogoste. Medtem pa naj bi bil storilec umora Lise vpleten Nigerijec.

Ladja Ocean Viking, ki jo upravlja SOS Méditerranée, je bila preusmerjena v Siracuso, namesto v prvotno določeno Marino di Carrara, kar je povzročilo podaljšanje poti za rešene migrante. Medtem pa je ladja med reševanjem 87 ljudi v mednarodnih vodah pred Libijo doživela napad s streli, ki jih posadka pripisuje libijskim obalnim stražam.

Ameriški veleposlanik v Franciji, Charles Kushner, je kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi "nezadostnega ukrepanja" proti antisemitizmu, kar je sprožilo diplomatski spor med ZDA in Francijo. Kushner je v pismu Macronu izrazil zaskrbljenost zaradi porasta antisemitizma v Franciji, kar je povzročilo ostro reakcijo francoskega zunanjega ministrstva, ki je veleposlanika poklicalo na pogovor. Francoska stran je Kushnerjeve obtožbe označila za "nesprejemljive". Spor se je razplamtel v času, ko ZDA podpirajo izraelsko retoriko, medtem ko Francija išče načine za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.

Na Nizozemskem poročajo, da načrt skrajno desnega izraelskega ministra Smotriča pomeni konec države Izrael in onemogoča mir z dvema državama. Medtem pa Chris Smalls, znan po organizaciji sindikata v Amazonu, načrtuje tožbo proti državi Izrael, potem ko so ga izraelski vojaki aretirali in nad njim izvajali nasilje, ko je s koalicijo Freedom Flotilla poskušal dostaviti pomoč v Gazo.

Romunska ministrica za zunanje zadeve, Oana Ţoiu, se je udeležila Evropskega foruma v Alpbachu v Avstriji, kjer je razpravljala o podpori Ukrajini in Moldaviji ter se srečala s svojimi avstrijskimi in češkimi kolegi. Njena udeležba pa je sprožila kritike, saj naj bi forum promoviral regijo, ki ji Romunija ne pripada, nekateri pa jo vidijo kot izlet v Tirolsko na račun davkoplačevalcev. Na forumu so obravnavali gospodarsko rast regije, korake za trajen mir in odpornost družb proti hibridnim grožnjam.

Francija je poklicala ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja na zagovor po tem, ko je ta v odprtem pismu v časniku Wall Street Journal obtožil francosko vlado, da se ne bori dovolj proti antisemitizmu. Kushner je v pismu francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil, da si prizadeva za palestinsko državo, kar po njegovem mnenju nagrajuje Hamas in ogroža Jude.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je izjavil, da so trenutni odnosi med Iranom in Združenimi državami Amerike "nerazrešljivi". Poudaril je, da se Iran ne bo nikoli uklonil pritisku Washingtona, še posebej v zvezi s svojim jedrskim programom. Khamenei je obsodil željo ZDA, da bi Iran postal "docilen in podrejen", in to označil za žalitev iranskega naroda. Iranska islamska republika se bo odločno uprla tem prizadevanjem.

Medtem ko številne države v Aziji in na Bližnjem vzhodu uporabljajo zaporne kazni za uživalce drog, rezultati teh politik ostajajo nejasni. Uradni podatki sicer kažejo na manjšo uporabo drog kot v Franciji, vendar učinkovitost represivnih ukrepov ni zanesljiva. V Italiji je nekdanji predsednik ECB Mario Draghi prejel aplavz na srečanju v Riminiju, kar je sprožilo zanimanje glede njegovega vpliva in zgodovine.

Francija si je ta teden predvolala italijansko veleposlanico v Parizu zaradi "nesprejemljivih izjav" italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Salvini je Macrona pozval, naj se sam odpravi v Ukrajino, če želi vojno, in mu svetoval, naj ne bo tako občutljiv ter naj opusti vojno retoriko.

Pred 86 leti sta nacistična Nemčija in boljševistična Rusija podpisali pakt o nenapadanju, znan kot pakt Ribbentrop-Molotov. Ta sporazum je vodil do razkosanja Romunije, vključno z izgubo Besarabije in severne Bukovine, ter do usmrtitve milijonov Romunov. Pakt je prav tako vplival na prihodnost Poljske, saj sta si Nemčija in Sovjetska zveza razdelili njeno ozemlje.

Prva dama Turčije, Emine Erdogan, je v pismu pozvala prvo damo ZDA, Melanio Trump, naj posreduje pri izraelskem premierju Benjaminu Netanjahuju za končanje humanitarne krize v Gazi in zaščito palestinskih otrok. Erdoganova je izrazila zaskrbljenost zaradi smrti več kot 18.000 otrok v Gazi in pozvala Melanio Trump, naj pokaže enako mero skrbi.

Sodnik, imenovan v času Obame, je blokiral poskus administracije Donalda Trumpa, da bi zadržala sredstva mestom zatočiščem, pri čemer je dejal, da je predsednikova 'prisilna grožnja' glede sodelovanja pri priseljevanju nezakonita. Medtem je Kanada zavrnila sodelovanje z ameriško agencijo DEA v preiskavi glede preprodaje fentanila, kar je povzročilo čezmejne tarife. Poleg tega je predsednik Trump zaradi 'izrednih razmer' zaradi 'prekomerne kriminalitete' v Washingtonu pod zvezno upravo postavil tamkajšnje policijske sile in napotil 800 pripadnikov Nacionalne garde.

Karol Nawrocki bo v začetku septembra uradno obiskal ZDA in se v Beli hiši srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je Nawrockega povabil v Washington v pismu ob njegovi zaprisegi in mu ponudil prenočišče v posebnem prostoru. Med obiskom bodo razpravljali o različnih temah.

Nigel Farage, nekdanji voditelj kampanje za Brexit, je predstavil načrte stranke Reform UK za "množične deportacije" migrantov, ki so prečkali Rokavski preliv na majhnih čolnih. Načrt vključuje razgradnjo zakonodaje o človekovih pravicah, ki naj bi omogočala nezakonito priseljevanje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega bombardiranja ameriške tovarne v Ukrajini. Med srečanjem s predsednikom Fife, Giannijem Infantinom, je Trump nakazal, da bi Putina rad povabil na svetovno prvenstvo v nogometu 2026 v ZDA. Medtem pa Pepe Escobar v članku na ZeroHedge analizira geopolitične napetosti med Evropo in Evrazijo, pri čemer izpostavlja ponižanje Evropske unije.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo italijanskega veleposlanika Emmanuela D'Alessandra zaradi izjav italijanskega ministra za infrastrukturo in promet, Mattea Salvinija, o francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu v zvezi z njegovimi pobudami glede Ukrajine. Salvini je izjavil, da italijanski vojaki ne bi smeli iti v Ukrajino in če Macron želi, naj gre tja sam.

Združeni narodi so uradno razglasili lakoto v Gazi, medtem ko Izrael nadaljuje z bombardiranjem. Obstaja pesimističen pogled na palestinsko državnost, saj Izrael nadaljuje z vojaško kampanjo in širi naselja. Obtožbe pravijo, da Izrael v Gazi uporablja novo, prepovedano orožje, vključno z mikro-kockastimi šrapneli in orožjem iz težkih kovin na civilistih. Po navedbah naj bi Izrael s tem orožjem kasneje trgoval, pri tem pa služil na račun poškodovanih in ubitih žrtev. Sočasno naj bi se Izrael strinjal s ponovnim začetkom pogajanj s Hamasom.

Mike Huckabee se strinja z Bezalelom Smotrichom: več ko se bo Evropa vmešavala, več zemlje bo Izrael ukradel na Zahodnem bregu. Donald Trump je izbral ekipo verskih fanatikov z biblično predanostjo Izraelu. Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo Bog 'preklel' ZDA, če bodo prenehale podpirati Izrael, in zanikal, da bi Izrael v Gazi izvajal genocid. Alternativno, drugi viri trdijo, da Bog ZDA ne blagoslavlja zaradi podpore Izraelu, ampak jih preklinja.

Reuters se je znašel pod plazom kritik zaradi domnevne pristranskosti v poročanju o dogajanju v Gazi, saj naj bi favoriziral izraelske narative in zatiral palestinske perspektive. Notranja preiskava je razkrila sistemske težave. Hkrati opozarjajo, da dogajanje v Gazi odpira pot drugi genocidi na Zahodnem bregu, pri čemer naj bi bil načrt E1 ključen za uresničitev tega scenarija.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je na Braču srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki tam letuje. Iz Ureda predsednika so potrdili srečanje in navedli, da je Milanović zadolžen za pogovore z visokimi predstavniki drugih držav. Govorila sta o globalnih vprašanjih, pri čemer naj bi imela podobna stališča glede nekaterih tem, kot je vojna v Ukrajini.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil s svojega položaja, ker se ni mogel strinjati z ukrepi proti Izraelu. Veldkamp je izjavil, da ne more storiti ničesar, da bi povečal pritisk na Izrael. Na Švedskem se krepijo glasovi za premik veleposlaništva v Jeruzalem in ponovno vzpostavitev trgovine z orožjem z Izraelom. Češki zunanji minister Jan Lipavský pa je poudaril, da podpora Izraelu ne pomeni podpore vsem dejanjem Netanjahujeve vlade.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki je obljubljal hitro rešitev konflikta v Ukrajini, zdaj prepušča pogovore Vladimirju Putinu in Volodimirju Zelenskemu. Medtem ko nekateri analitiki menijo, da bo vojna odločena na bojišču, se Trumpove mirovne pobude, ki so se začele s srečanjem s Putinom na Aljaski, soočajo z zastoji in spremembami smeri.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi se lahko ruski predsednik Vladimir Putin udeležil Svetovnega prvenstva v nogometu leta 2026. Medtem pa The Blogging Hounds poroča, da so ruski znanstveniki, po Putinovem ukazu, raziskovali mRNA cepiva Pfizerja in Moderne ter zaključili, da gre za vojaško biološko orožje in pozivajo k aretaciji Billa Gatesa.

Po srečanju Trumpa s Putinom so evropske sile poskušale mobilizirati in premakniti dinamiko razvoja glede prihodnosti Ukrajine, kar pušča vsa vprašanja odprta, vključno z možnostjo premirja. Medtem pa je Trump, ki je prej spodbujal srečanje med Zelenskim in Putinom, sedaj znižal pričakovanja, rekoč da je poskus njunega srečanja kot mešanje olja in kisa.

Chris Hedges na portalu Brave New Europe obtožuje Izrael etničnega čiščenja in uničevanja kulture ter zgodovine v Gazi, kar naj bi prikrilo laži, ki upravičujejo izraelsko državo. Medtem je v Izraelu policija vložila obtožnico proti moškemu, ki je od rabina zahteval dovoljenje za umor državnega tožilca.

Članek na lantidiplomatico.it kritizira evropske politične elite in njihovo vlogo v mednarodnih odnosih, pri čemer trdi, da EU vztraja pri pojmovanju vojne kot miru. Hkrati članek na eunews.it poroča, da zavezniki Ukrajine iščejo skupno stališče glede varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu konflikta, medtem ko Moskva ohlaja pričakovanja glede morebitnega bilateralnega srečanja med Putinom in Zelenskim. Pogovori o konkretni obliki zavezniške podpore še potekajo, medtem ko ozemeljska vprašanja ostajajo ovira na poti k miru.

Iran se je dogovoril z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, da bodo v prihodnjem tednu nadaljevali pogovore o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov je preprečiti ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se je o tem po telefonu pogovarjal s svojimi evropskimi kolegi.

Medtem ko prebivalci Gaze dokumentirajo množične poboje in stradanje, velik del izraelske družbe trdi, da so to laži in da si Palestinci to zaslužijo. V Nemčiji vlada zavrača priznanje palestinske države, ker meni, da bi to spodkopalo prizadevanja za pogajalsko rešitev z Izraelom.

ZDA so napotile približno 4.000 vojakov ob obalo Venezuele, kar je povzročilo ostro nasprotovanje s strani marxist.com, ki obsoja ameriško imperialistično agresijo. Kitajska in Iran sta prav tako izrazila podporo Venezueli in obsodila vojaške grožnje ZDA. Ameriški sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je potrdil, da so ameriške pomorske in zračne sile poslane v bližino venezuelskih voda.

Organizacija Združenih narodov je uradno razglasila lakoto v Gazi, pri čemer poudarja nujnost takojšnjega in obsežnega odziva. Izrael je poročilo zavrnil in ga označil za pristransko in polno dezinformacij, pri tem pa trdi, da Hamas izkrivlja resničnost.

Članki na portalih zerohedge.com in nemosnewsnetwork.com opozarjajo, da bi Bližnji vzhod lahko postal odločilno bojišče v morebitni tretji svetovni vojni. Avtor Nick Giambruno poudarja, da so svetovni redi ustaljeni sistemi, skozi katere velike sile določajo pravila igre in strukturirajo mednarodne politične odnose.

V Boliviji se po skoraj popolnem preštetju glasov na predsedniških volitvah obeta drugi krog, v katerem se bosta pomerila desničarska kandidata Rodrigo Paz in Jorge "Tuto" Quiroga. Gibanje za socializem (MAS), ki je državo vodilo od leta 2005, je doživelo zgodovinski poraz in prvič v dvajsetih letih ne bo vodilo države. Ta politični preobrat naj bi bil v korist ZDA.

Evropske države morajo okrepiti svojo neodvisnost od Združenih držav Amerike in prevzeti večjo odgovornost pri zagotavljanju varnosti Ukrajine, da bi se učinkovito zoperstavile imperialistični politiki Vladimirja Putina. Podpredsednik ZDA, J.D. Vance, je poudaril, da bi morala Evropa, kot celina, prevzeti večji del bremena pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Poleg Gaze se izraelski teror nadaljuje tudi na Zahodnem bregu, kjer prihaja do vsakodnevnih rušenj in prisvajanja ozemlja s strani naseljencev. Palestinci se upirajo okupaciji, ki traja že od leta 1947. Izraelska vlada še ni pojasnila, kako bo financirala obnovo Gaze.

Trumpova administracija je okrepila svojo retoriko in militarizirala politiko proti Latinski Ameriki, pri čemer je narkokartele razglasila za "mednarodne teroristične organizacije". Poleg treh rušilcev je ZDA v južni Karibik, blizu obale Venezuele, napotila tudi več vojnih ladij in tisoče marincev. Države ALBA-TCP so obsodile te vojaške poteze in zavrnile obtožbe proti predsedniku Maduru in drugim članom venezuelske vlade. Komunikacija med ZDA in Venezuelo je prekinjena od leta 2019.

Uganda je sklenila dogovor z ZDA o sprejemu deportiranih migrantov, vendar pod strogimi pogoji. Država bo sprejela le tiste migrante, ki nimajo kriminalne preteklosti. Uganda ima tudi raje, da so sprejeti migranti državljani afriških držav in ne drugih narodnosti. Dogovor postavlja jasne omejitve glede pogojev sprejema deportirancev.

Članice evropske zveze NATO razporejajo vojaške sile proti vzhodu, kar nakazuje na pripravo na morebiten oborožen konflikt. Hkrati pa se pojavljajo pozivi k ponovni umestitvi Josipa Broza Tita v zgodovinski spomin in javni prostor, kar odraža različne poglede na njegovo vlogo v zgodovini.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da mora Izrael prenesti kritike mednarodne skupnosti glede svojega ravnanja v Gazi. Izjava je sprožila diplomatski spor med Dansko in Izraelom. Frederiksenova je poudarila, da je kritika izraelske vlade potrebna, ker meni, da ravna napačno v odnosu do Gaze.

Republikanci v Teksasu so sprejeli nove zemljevide volilnih okrajev, ki naj bi povečali možnosti GOP na prihajajočih volitvah. Demokrati so te zemljevide označili za sramotne. Medtem so se pojavila sporočila, ki kažejo, da nekateri svetovalci guvernerja Floride DeSantisa domnevajo, da je na avtističnem spektru. Nekdanji predsednik RNC je Demokrate opozoril na morebitne posledice potez v Teksasu.

Volitve v Boliviji so prinesle poraz za levičarsko stranko Gibanje za socializem (MAS). Kandidat MAS, Eduardo del Castillo, je prejel le okoli tri odstotke glasov, kar je zgodovinski padec za stranko, ki jo je vodil Evo Morales. Morales in MAS so od leta 2006 vodili Bolivijo, uvedli novo ustavo in "večnacionalno državo", s čimer so obljubljali rešitev za avtohtono prebivalstvo. Izid volitev pomeni konec socialističnega eksperimenta v Boliviji.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v uradnem pismu obtožil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da "podžiga antisemitski ogenj" s priznanjem Palestine. Hkrati je Macron izrazil nasprotovanje izraelski vojaški ofenzivi v Gazi in se pridružil jordanskemu kralju Abdulahu II. in egiptovskemu predsedniku Abdelu Fatahu el-Sisiju v pozivu k mednarodni stabilizacijski misiji v Gazi.

Tom Artiom Aleksandrovič, višji izraelski strokovnjak za kibernetsko varnost, je bil v Las Vegasu aretiran v operaciji proti spletnim pedofilom. Obtožen je bil poskusa zvabljanja otroka v spolne odnose preko računalnika. Po aretaciji je bil izpuščen na prostost proti plačilu varščine in se vrnil v Izrael. Po poročanju portala Skwawkbox, Izrael ignorira več kot 2.000 prošenj za izročitev pedofilov, kar nakazuje, da država nudi zatočišče storilcem spolnih zlorab otrok.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja označil za "vojnega heroja", pri čemer se je primerjal z njim, ker je ukazal ameriške napade na iranska jedrska mesta. Italijanski medij Globalist.it je Netanjahuja označil za "vojnega zločinca".

Nemški mediji kritično ocenjujejo dojemanje ukrajinskega konflikta in morebitne posledice ameriško-ruskega dogovora za Evropo. Obenem se pojavljajo napovedi, da bi lahko prišlo do eskalacije na Bližnjem vzhodu, saj naj srečanje med predsednikom Trumpom in evropskimi voditelji ne bi prineslo bistvenih rešitev za Ukrajino.

Papež Frančišek je pozval vernike po vsem svetu, naj se v petek, 22. avgusta, postijo in molijo za mir v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in v drugih regijah, ki jih razdvajajo vojne. Papež je izrazil zaskrbljenost zaradi nadaljevanja spopadov in trpljenja na teh območjih.

Administracija predsednika Trumpa je napovedala, da bo pri odločanju o vizah in državljanstvu preverjala "protiameriška" stališča priseljencev, tudi na družbenih omrežjih. Uradniki pravijo, da bodo tistim, ki spodkopavajo ameriške vrednote, zavrnili vizume ali državljanstvo. Ministrstvo za domovinsko varnost bo kaznovalo priseljence zaradi "protiameriškega" vedenja.

V Srbiji se stopnjujejo politične napetosti, saj se študentski protesti spreminjajo v širše nezadovoljstvo proti vladi Aleksandra Vučića. Srbska napredna stranka (SNS) organizira shode po vsej državi, medtem ko opozicija opozarja na nevarnosti potovanj v Srbijo. V Nemčiji pa oblasti zavračajo kritike ZDA glede omejevanja svobode govora, kljub poročilom o aretacijah zaradi objav na družbenih omrežjih. Na Hrvaškem se nadaljujejo odzivi na koncert Marka Perkovića Thompsona in uporabo pozdrava 'Za dom spremni'.

Ruski ambasador na Poljskem, Sergej Andriejew, je končal svojo diplomatsko misijo. V Varšavi je potekala slovesnost v Nunciaturi Apostolske. Nadškof je Andriejewu izročil darilo ob slovesu. Andriejew je bil ambasador na Poljskem od leta 2014, pred tem pa je opravljal različne funkcije na ruskem veleposlaništvu.

V Boliviji se po več kot dveh desetletjih levičarskih vlad obeta preobrat v desno. Gibanje za socializem (MAS) je doživelo precejšen poraz, volilne napovedi pa so znova zgrešile, saj niso predvidele zmage Rodriga Paza Pereire. Splošne volitve 17. avgusta so pokazale zaton MAS-a in konec dobe Eva Moralesa.

V prometni nesreči v provinci Herat je umrlo 76 ljudi, med njimi deportirani afganistanski migranti, večinoma iz Irana in Pakistana. Do nesreče je prišlo zaradi prevelike hitrosti avtobusa, ki je zapeljal s ceste in trčil s tovornjakom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pismu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu ostro kritiziral njegovo namero, da bi Francija priznala palestinsko državo, in ga obtožil "podžiganja antisemitskega ognja". Elizejska palača je na Netanjahujeve obtožbe odgovorila z besedami, da so "napačne, nizkotne in ne bodo ostale brez odgovora". Palestinske oblasti so Netanjahujev napad označile za neupravičenega in sovražnega miru.

Eric Zuesse in Larry C. Johnson sta objavila članke, v katerih kritizirata nekdanšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega domnevno pomanjkljivega razumevanja temeljnih razlogov za rusko specialno vojaško operacijo. Johnson v svojem članku poudarja, da se Trump kljub poskusom še vedno ne zaveda ključnih motivov Rusije.

Visoki izraelski uradnik za kibernetsko varnost, Tom Artiom Alexandrovich, je bil aretiran v Las Vegasu med policijsko akcijo proti pedofilom na spletu. Kljub obtožbam o spolni zlorabi otrok mu je bilo dovoljeno pobegniti v Izrael po plačilu varščine. Primer je sprožil kritike ameriškega pravosodnega sistema in domnevnega privilegiranega statusa Izraela. Sigal Chattah, vršilka dolžnosti ameriškega državnega tožilca za Nevado, rojena v Izraelu, je primer predala lokalnemu okrožnemu tožilcu. Spletne strani poročajo tudi o povezavah med izraelskimi skupinami za kibernetsko varnost in pedofilijo.

Senator Rubio bo vodil pogovore o varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki so bila ključna tema pogovorov v Washingtonu, poroča Axios. Putin naj bi v kontekstu teh jamstev "pokazal" na Kitajsko.

V Boliviji je prišlo do političnega preobrata, saj so volivci zavrnili Gibanje proti socializmu (MAS), ki ga je dve desetletji vodil nekdanji predsednik Evo Morales. Ta padec socializma predstavlja velik udarec za Iran.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je ostro kritizirala odločitev ameriškega State Departmenta, da začasno ustavi izdajanje viz za obiskovalce iz Gaze. Greenejeva je potezo označila za napačno in poudarila, da bi morali ZDA preprečiti vstop potencialno nevarnim posameznikom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da vprašanje sankcij ni bilo obravnavano na rusko-ameriškem vrhu na Aljaski. Povedal je tudi, da odprava sankcij ne bi bila dobra za Rusijo. Lavrov je še dejal, da je njegov ameriški kolega Marco Rubio pohvalil njegov pulover z napisom ZSSR, ki ga je nosil na srečanju. Poudaril je, da imajo veliko izdelkov, ki reproducirajo sovjetske simbole, in v tem ne vidi nič slabega.

Iranska vlada je deportirala že 1,2 milijona afganistanskih migrantov in načrtuje deportacijo dodatnih 800.000. Množične deportacije so se začele v začetku leta zaradi zaostrene migracijske politike Irana.