APDEJT.si

Švica je pripravljena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponuditi imuniteto, če se bo udeležil mirovne konference o Ukrajini v Ženevi. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je dejal, da bi to Putinu omogočilo udeležbo kljub nalogu za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS).

Analize volilnega poraza vladajoče stranke MAS v Boliviji poudarjajo večplastnost vzrokov. Pablo Stefanoni na Mediapart.fr izpostavlja implozijo najmočnejše stranke v Boliviji v zadnjih petdesetih letih in razpad političnega kapitala, ki ga je akumuliral Evo Morales. Contropiano.org pa navaja, da poraz MAS ni zgolj volilni dogodek, temveč rezultat dolgotrajnega procesa, ki se je začel z opustitvijo prevzema oblasti s strani delavskega razreda skozi izgradnjo in utrditev stranke. Članek tudi opozarja, da brez močne stranke prevladujejo personalizmi.

Nemški kancler Friedrich Merz (CDU) je po zaključku pogovorov v Washingtonu izrazil zadovoljstvo, vendar opozoril, da bodo naslednji koraki bolj zapleteni. Na družbenem omrežju X je poudaril, da je treba povečati pritisk na Rusijo in se izogibati enostranskim teritorialnim odstopom.

V letu 2024 je bilo ubitih rekordnih 383 humanitarnih delavcev Združenih narodov, kar je 31 % več kot v prejšnjem letu. ZN so to označili za sramotno obtožbo mednarodne apatije.

Ruski predsednik Vladimir Putin pritiska na izraelsko vlado Benjamina Netanjahuja, da Rusiji prenese lastništvo nad starodavnim krščanskim območjem, imenovanim Aleksandrovo dvorišče, ki se nahaja znotraj obzidja starega mestnega jedra Jeruzalema. To območje, veliko 1300 kvadratnih metrov, je postalo središče diplomatskih napetosti med Rusijo in Izraelom.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je preklicalo več kot 6.000 študentskih viz v letošnjem letu. Razlogi za preklic vključujejo kršitve zakonov, podporo terorizmu in prekoračitev dovoljenega obdobja bivanja v Združenih državah Amerike. Ta ukrep je del širših prizadevanj administracije za zaostritev preverjanja viz in zatiranje zlorab v študentskem vizumskem sistemu.

Vsi voditelji držav EU se bodo v torek udeležili videokonference o mirovnih prizadevanjih za Ukrajino, ki bodo potekala v ponedeljek v Washingtonu. Predsednik Ukrajine, Volodimir Zelenski, je izjavil, da bodo na srečanju razpravljali o prihodnji varnostni arhitekturi Ukrajine in Evrope, poleg usode Ukrajine same.

Voditelji Evropske unije so v torek na videokonferenci razpravljali o Ukrajini in izidu pogovorov v Beli hiši, je sporočil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Senator Roger Marshall je poudaril, da mora Evropa povečati svojo podporo Ukrajini, še posebej v luči morebitne izgube ozemlja.

Aktivisti so drugič v enem mesecu blokirali tovarno orožja Leonardo v Edinburghu, pri čemer sta bili dve osebi aretirani na podlagi zakona o terorizmu. Protestniki so blokirali glavni vhod v tovarno, ki dobavlja orožje Izraelu, s čimer so poskušali zaustaviti njeno delovanje. Aktivisti so izpostavili, da podjetje omogočajo svetovni voditelji, vključno z vladama Združenega kraljestva in Škotske.

Po poročanju Friatider.se in Nordfront.se naj bi Združene države Amerike v svojem programu za begunce dajale prednost belim Južnoafričanom. Friatider.se navaja, da naj bi bili trije od štirih novih beguncev beli Južnoafričani. Nordfront.se pa dodaja, da naj bi imeli beli Južnoafričani prednost v ameriškem programu za begunce in da naj bi bila večina beguncev v ZDA beli Južnoafričani. Po navedbah Genocide Watch naj bi bila Južna Afrika na šestem mestu od desetih na lestvici tveganja za genocid.

Ameriški diplomati so pozvali evropske kolege, naj se pripravijo na trilateralno srečanje s ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki naj bi se zgodilo še ta teden. Srečanje naj bi bilo namenjeno reševanju situacije v Ukrajini.

V Washingtonu so potekali pogovori o mirovnih pogajanjih z Rusijo in varnostnih jamstvih za Ukrajino, vendar Poljska ni bila prisotna. Rzecznik predsednika je razkril to informacijo, s čimer je zavrnil prejšnje špekulacije. Predsednik Karol Nawrocki je pozval k mirnosti in razumnosti glede odsotnosti Poljske na teh pogovorih.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da morata Rusija in Ukrajina za dosego miru sprejeti vzajemne koncesije. Rubio je v intervjuju za ABC dejal, da nobena stran ne bo kapitulirala in da bo za dosego mirovnega sporazuma potrebno 'dati in vzeti'. Ta izjava nakazuje premik k pragmatičnemu pristopu v reševanju konflikta.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je odpotoval v Armenijo na pogovore o načrtovanem koridorju, ki naj bi povezal Azerbajdžan z njegovo eksklavo blizu iranske meje. Ta koridor je del mirovnega sporazuma, podpisanega v Beli hiši. Pezeshkian je izrazil zaskrbljenost zaradi morebitne prisotnosti ameriških podjetij v regiji. Pogovori se osredotočajo na tranzitni koridor pod okriljem ZDA, ki naj bi potekal blizu iranske meje.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek izjavilo, da je Kitajska pripravljena z največjo prizadevnostjo delovati za mirno 'ponovno združitev' s Tajvanom. To je bil odziv na komentarje, ki jih je dal predsednik Donald Trump v intervjuju za Fox News v petek. Trump je namreč dejal...

Iran bo nadaljeval pogovore z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) glede svojega jedrskega programa. Napovedujejo novo rundo pogajanj v prihodnjih dneh.

Readean.com poroča o najnovejših novicah iz Evrope in sveta, medtem ko Naked Capitalism objavlja seznam povezav do različnih člankov. Članki pokrivajo širok spekter tem, kar kaže na raznoliko dogajanje v mednarodnem prostoru.

Izrael je izgnal avstralske diplomatske predstavnike pri Palestinski oblasti, ki so živeli v Izraelu, in preklical njihove vizume. Ta poteza je bila odgovor na odločitev Avstralije o prepovedi vstopa izraelskemu parlamentarcu in priznanju palestinske države.

Milijarder in tehnološki investitor Peter Thiel je izrazil zaskrbljenost, da največja nevarnost za prihodnost človeštva ne izvira iz jedrske vojne, podnebnih sprememb ali umetne inteligence, temveč iz vzpona globalne vlade, ki bi lahko te krize izkoristila kot izgovor za prevzem oblasti. Thiel meni, da je enotna svetovna vlada največja grožnja.

V Izraelu so potekali množični protesti, na katerih je na stotisoče ljudi zahtevalo prekinitev ognja in dogovor za izpustitev talcev. Palestinci v Gazi so izrazili strah zaradi izraelskega načrta o prisilni evakuaciji milijona ljudi iz mesta Gaza. Hamasovi pogajalci so v Kairu prejeli nov predlog za prekinitev ognja v Gazi.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Aljaski je prineslo različne interpretacije. Paul Craig Roberts poroča, da je Trump opustil zahtevo po prekinitvi ognja in se osredotočil na iskanje trajnega miru. Steve Witkoff, eden od udeležencev srečanja, pa je za CNN izjavil, da se je Rusija praktično predala ZDA.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je zahvalil Belorusiji in njenemu voditelju. Senator Marco Rubio pa je izrazil zadovoljstvo, da ima Amerika predsednika, ki si prizadeva za mir v Ukrajini.

Poljski zunanji minister in podpredsednik vlade Radosław Sikorski bo zastopal Poljsko na nedeljskem srečanju "koalicije voljnih", ki se bo začelo ob 15. uri. Srečanje bo namenjeno razpravi o aktualnih mednarodnih temah in usklajevanju stališč med državami članicami.

Po navedbah ruskih oblasti naj bi Evropska unija načrtovala zaostritev intervencionističnih ukrepov v notranjih zadevah držav članic, s ciljem spremembe režima na Madžarskem. Informacije je delil Lucas Leiroz de Almeida preko GlobalResearch.ca.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po poročanju grškega portala parapolitika.gr, ki se sklicuje na Sky News, naj bi Zelenskega spremljalo sedem evropskih voditeljev, med njimi Ursula von der Leyen in Keir Starmer. Srečanje naj bi služilo preprečevanju morebitne nove krize v Beli hiši. Profesor Glenn Diesen je o tem poročal na WION.

Nekdanja prva dama Združenih držav Amerike, Melania Trump, je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poslala osebno pismo, v katerem ga je pozvala k miru v imenu otrok. Poleg tega je bilo razkrito, da je Donald Trump načrtoval srečanje z ukrajinskim predsednikom Zelenskim v Beli hiši. Medtem so potekale razprave o uspehu vrha na Aljaski in prihodnjih izzivih v odnosih med velesilami.

Dve spletni publikaciji predstavljata različna stališča o komunizmu. Grški komunistični portal idcommunism.com poudarja trajno simboliko CCCP (ZSSR) kot utelešenje socializma, medtem ko westernstandard.news opozarja na pozabljanje grozot, povezanih s komunizmom, in poudarja pomen padca berlinskega zidu kot začetek konca te ideologije v Evropi.

Po poročanju Reutersa je ruski predsednik Vladimir Putin na srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zahteval umik dela sankcij proti Rusiji in priznanje Krima kot ruskega ozemlja. Dnevno.hr pa poroča, da so bili le dve uri pred srečanjem v hotelu na Aljaski najdeni tajni dokumenti ameriškega State Departmenta, ki so vsebovali občutljive vladne informacije. Dokumenti so bili najdeni na javnem tiskalniku.

Profesor Mark Galeotti meni, da je imel Vladimir Putin jasno sporočilo med obiskom Aljaske. Jürgen Hardt (CDU) je po srečanju v Aljaski in telefonskih pogovorih ameriškega predsednika Donalda Trumpa z Evropejci izrazil previdni optimizem. Ray McGovern in Robert Scheer sta razpravljala o pomenu srečanja Trumpa in Putina v Aljaski.

Članki na spletnih straneh sonar21.com in braveneweurope.com kritizirajo Evropo zaradi licemerja v odnosu do Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). ZDA niso podpisnice statuta MKS in celo grozijo sodišču in njegovim tožilcem s sankcijami in aretacijami. Članki poudarjajo, da Evropa kritizira druge države, medtem ko sama ne spoštuje mednarodnih pravnih standardov.

Po srečanju med Vladimirom Putinom in Donaldom Trumpom se je izkazalo, da je Evropa vse bolj izolirana na mednarodnem prizorišču. Italijanski electomagazine.it poroča, da so edini izolirani pravzaprav Evropejci, ne Rusi. Ukrajinski predsednik Zelenski pa se pripravlja na pot v Washington, kjer bo moral izbirati med dvema porazoma: sprejeti dogovor, ki ga je Putin sklenil s Trumpom, ali pa nadaljevati vojno z minimalno podporo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da je zmagal na volitvah leta 2020 in da nobena država nima glasovanja po pošti. Trump je to izjavil po srečanju s Putinom na Aljaski. Medtem pa Adam Schiff kritizira srečanje med Trumpom in Putinom, rekoč da gre za širjenje strahu in politično igro.

Donald Trump je napovedal "mirovni sporazum" za končanje, kot je dejal, "grozljive vojne med Rusijo in Ukrajino". Profesor Glenn Diesen pa analizira potencialno srečanje med Trumpom in Putinom na Aljaski.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je začasno ustavilo izdajanje turističnih viz za prebivalce Gaze. Odločitev je bila sprejeta z namenom izvedbe celovitega pregleda postopkov in procesov, ki se uporabljajo pri izdajanju viz.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je ta teden obiskal Indijo na povabilo Delhija, kjer so potekali pogovori o skupni meji med državama. Med obiskom so razpravljali o ponovni vzpostavitvi obmejne trgovine, ki je bila prekinjena pred petimi leti. Pogovori so se osredotočili na reševanje spora glede himalajske meje.

Dva članka iz avgusta 2025 opozarjata na pereče razmere v Gazi. Prvi članek s TippinInsights.com kritizira zahodne levičarje, češ da njihovo delovanje prispeva k lakoti med otroki v Gazi. Poudarja, da bi bilo manj stradanja, če bi se levičarji manj vmešavali. Drugi članek z IndependentSentinel.com pa poroča o programu State Departmenta, ki naj bi omogočal sprejem Gazijcev v ZDA, predvsem tistih z bolnimi ali poškodovanimi otroki. Program naj bi potekal pod okriljem organizacije Heal Palestine, kar je sprožilo kritike, med drugim senatorja Mikea Leeja.

Pojavile so se informacije, da naj bi izraelski premier Benjamin Netanjahu namenoma stradal Palestince v Gazi. Medtem so vsi vodilni izraelski voditelji podprli množični preselitev Palestincev iz Gaze. Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump naj bi predlagal preselitev dela od 2 milijona Palestincev v druge države.

Alternet.org poroča o domnevnem tajnem dogovoru med Donaldom Trumpom, Vladimirom Putinom in Steveom Witkoffom glede rešitve ukrajinske krize, kar označujejo za cinično farso. Rawstory.com pa poroča, da je režiser Spike Lee kritiziral Trumpove načrte za preoblikovanje Smithsonianovih muzejev, češ da gre za poskus »vračanja časa« in uničevanje položaja ZDA kot »vodilne demokracije«.

Izraelske obrambne sile (IDF) naj bi poskušale izboljšati svojo podobo z objavljanjem spolno sugestivnih vsebin, ki prikazujejo njihove vojake. Cilj naj bi bil spremeniti prevladujoče občutke opazovalcev od ogorčenja do poželenja, s čimer bi se poskušalo prikriti domnevni genocid, ki ga izvaja Izrael.

Karol Nawrocki se je ponovno pogovarjal z Donaldom Trumpom, pri čemer je bila na dnevnem redu možnost srečanja s Putinom na Aljaski. Medtem je Markus Frohnmaier iz AfD pozitivno ocenil potencialno srečanje Trumpa in Putina na Aljaski, poudarjajoč pomen diplomacije.

Članki obravnavajo geopolitične posledice morebitnega dogovora med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Medtem ko Phillip O'Brien poudarja, da Trump normalizira odnose s Putinom, ne glede na Putinove poteze, HealthRanger na spletni strani sgtreport.com trdi, da Evropa aktivno poskuša preprečiti pogovore med Trumpom in Putinom o miru. Članek nakazuje, da se Evropa boji izgube vpliva ali drugačnih prioritet v primeru dogovora med ZDA in Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo v ponedeljek odpotoval v Washington. Obisk sledi telefonskemu pogovoru z ameriškim predsednikom, podrobnosti obiska pa niso znane.

Donald Trump je dosegel pomembno zmago na Aljaski, kar po mnenju nekaterih nakazuje na spremembo politične klime. Hkrati je v Anchorageu na Aljaski potekalo srečanje med Trumpom in Putinom, ki ga nekateri ocenjujejo kot medlo PR predstavo, a vendarle pozitivno za odnose med državama. Poudarek je na tem, da bi moral Kijev sprejeti realnost, ki izhaja iz teh dogodkov.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ni prineslo pričakovanega preboja. Trump je napovedal pogovore s Kijevom in Natom. Po Trumpovih besedah sta imela »zelo produktiven« sestanek in razpravljala o številnih pomembnih temah, vendar nista ničesar zaključila, sta pa dosegla napredek. Glavno vprašanje, o katerem se nista mogla dogovoriti, ostaja neznanka, saj Trump ni želel razkriti podrobnosti. Dokler ne bo vse urejeno, dogovora ne bo, je dejal Trump. Putin ni popustil pri tem vprašanju, zato dogovor ni bil dosežen.

Izraelski minister Bezalel Smotrič je napovedal, da bo Izrael pokopal idejo o palestinski državi in nadaljeval z gradnjo naselbin na Zahodnem bregu. Hkrati naj bi se Sudan in Izrael pogovarjala o načrtu za preselitev Palestincev iz Gaze v Sudan, kar palestinski voditelji zavračajo. V Izraelu pa je častnik izraelske vojske storil samomor v bližini Tiberije.

Andrew Egger iz Bulwarka dvomi, da bo Trump prepričal Američane o odličnem stanju gospodarstva. Trump je obljubil, da ne bo posloval z Rusijo, dokler se ne konča vojna v Ukrajini, čeprav mu je všeč, da je Putin na vrh pripeljal poslovneže. Trump in Putin sta dosegla 'napredek' pri cilju končanja vojne v Ukrajini in našla veliko točk soglasja, vendar dogovor še ni sklenjen.

Poljski navijači Rakowa Częstochowa naj bi v četrtek zvečer napadli avtobus z navijači Maccabi Haifa, ki so potovali iz Debrecina v Budimpešto. Izraelski mediji poročajo o incidentu in hkrati poudarjajo, da so izraelski navijači po tekmi izobesili transparent z protipoljskim napisom "Morilci od leta 1939" kot odgovor na domnevni napad.

Eric Zuesse v svojih člankih trdi, da imata ZDA in Evropska unija dokumentacijo, ki dokazuje njuno podporo nacistom v Ukrajini. Poudarja, da je celotna 'zgodovinska' naracija ZDA in njenih zaveznikov o vojni v Ukrajini polna očitnih in dokazljivih laži.

Brazilsko vrhovno sodišče bo 2. septembra začelo odločati o tem, ali je nekdanji desničarski predsednik Jair Bolsonaro kriv načrtovanja državnega udara in ali bi moral biti zaprt. Bolsonaro je obtožen poskusa ohranitve oblasti kljub porazu na volitvah leta 2022. Poleg tega je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva kritiziral Donalda Trumpa, češ da je lagal o Braziliji kot slabem trgovinskem partnerju, in zatrdil, da se Brazilija ne bo uklonila ZDA.

V Pakistanu so aretirali na stotine afganistanskih beguncev, ki imajo nemške vizume, a jim Nemčija kljub temu ni dovolila vstopa v državo. Nevladne organizacije so zaradi tega tožile nemškega politika Wadephula. Zvezna vlada je morala po pravni bitki afganistanski družini izdati vizume. Nemško zunanje ministrstvo pa je Afganistanu namenilo 5,3 milijona evrov pomoči.

Članki poročajo o srečanju med predsednikoma ZDA in Rusije na Aljaski, ki ga je Jens Berger ocenil kot pozitivnega. Kljub temu v zahodnoevropskih prestolnicah in nemških medijih prevladuje mešanica zavračanja in užaljenosti, saj se počutijo izpuščene. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropska unija in Ukrajina poskušali preprečiti dogovor med Rusijo in ZDA, vendar jim to ni uspelo.

Nizozemski premier Dick Schoof je izrazil kritiko glede načrtov izraelskega ministra za finance Bezalela Smotricha o gradnji naselbin. Vodja Hezbolaha, Naim Qassem, je obtožil libanonsko vlado, da je "predala" državo Izraelu in ZDA ter napovedal boj za ohranitev orožja. Italijanski mediji pa poročajo o provokacijah izraelskega ministra Ben-Gvirja v zaporu nad Marwanom Barghoutijem.

Nemško zunanje ministrstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj sta se odločila dodeliti dodatna sredstva za pomoč ljudem v stiski v Afganistanu. Zvezna vlada zagotavlja novo humanitarno pomoč Afganistancem. Zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je Afganistancem, ki jim je prejšnja vlada obljubila sprejem v Nemčijo, obljubil podporo.

V Aljaski so potekali protesti v podporo Ukrajini pred srečanjem Donalda Trumpa in Vladimirja Putina. Osrednja tema pogovorov naj bi bila vojna v Ukrajini, pri čemer Guardian izpostavlja pet ključnih točk, katerih rešitev je nujna za dosego mirovnega sporazuma. Med protesti so udeleženci pozivali k aretaciji Putina.

Poljski minister za zunanje zadeve Radosław Sikorski se je odzval na izobešanje žaljivega transparenta izraelskih navijačev Maccabi Haifa med tekmo z Rakowom Częstochowa, ki so Poljake označevali za morilce in naciste. Sikorski se je zahvalil izraelski ambasadi za odziv. Incident je sprožil val ogorčenja v medijih in med politiki. Medtem je v Berlinu prišlo do antisemitskega incidenta med protestom proti odprtju izraelske restavracije.

Pepe Escobar v svojih analizah, objavljenih na različnih spletnih mestih, razpravlja o kompleksnih geopolitičnih igrah, ki se odvijajo po svetu, s posebnim poudarkom na Aljaski in njeni strateški pomembnosti. Pri tem uporablja metaforične primerjave z liki iz hladne vojne, kot je Goldfinger, da bi ponazoril trenutne napetosti med različnimi akterji, vključno z državami, kot so Kitajska in Rusija.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bi prekinitev ameriške pomoči Izraelu povzročila božjo kazen, s čimer podpira podporo Izraelu kot versko obveznost. Graham je izrazil prepričanje, da bi morebitno zmanjšanje pomoči Izraelu imelo usodne posledice za Združene države.

Nemški medij ad-hoc-news.de poroča o 25-odstotnem tveganju, da srečanje med ameriškim predsednikom Trumpom in ruskim predsednikom Putinom ne bo prineslo rezultatov. Poljski portal dorzeczy.pl pa navaja možnost preboja v poljski politiki, saj naj bi se kmalu lahko srečala predsednik Karol Nawrocki in premier Donald Tusk.

Pakistan nadaljuje z izgonom afganistanskih beguncev, ki so vključeni v program sprejema, varnostne sile pa jih pogosto presenetijo v njihovih bivališčih. Medtem iz Irana in Pakistana v Afganistan prihaja vedno več izgnanih beguncev, med njimi vsakih 30 sekund otrok. Več kot 2.000 Afganistancev v Pakistanu čaka na preselitev v Nemčijo.

Izraelska veleposlanica v Združenem kraljestvu, Tzipi Hotovely, ki je znana po svojih izjavah, ki opravičujejo uničenje Gaze, se je srečala s številnimi člani parlamenta, lobisti in donatorji laburistov, kljub obtožbam o spodbujanju genocida. Medtem pa Izrael v Gazi pogojeval dostop nevladnih organizacij s tem, da molčijo o domnevnem genocidu, kar povzroča humanitarno krizo in omejuje pomoč prebivalstvu.

Članki poročajo o naraščajočih napetostih v zvezi z možno mirovno konferenco med ruskim predsednikom Putinom in ameriškim predsednikom Trumpom. Poudarjajo, da naj bi ukrajinski predsednik Zelenski aktivno poskušal sabotirati te pogovore. Različni viri namigujejo, da je Zelenski v težkem položaju, saj se sooča s težavami v vojski in pritiskom za mirovna pogajanja. Obstajajo tudi navedbe o insceniranih napadih, ki naj bi jih Ukrajina in NATO pripisovala Rusiji. Članki nasprotno izpostavljajo tudi željo obeh strani, tako Rusije kot ZDA, po uspešnem vrhu.

Članki na uncutnews.ch in tkp.at obravnavajo kompleksno geopolitično situacijo, pri čemer primerjajo Donalda Trumpa z likom Goldfingerja iz obdobja hladne vojne, zlasti v povezavi z dogajanjem na Aljaski. Poudarek je na pomembnosti Aljaske in prikritih političnih igrah, ki se tam odvijajo.

Human Rights Watch je obsodil načrte Izraela o preselitvi Palestincev iz Gaze v Libijo, Ugando in druge države kot 'gnusne'. Izrael naj bi poskušal izboljšati svojo podobo s pomočjo 'športnega pranja', pri čemer naj bi Kanada gostila dogodke, kar je sprožilo pozive k prepovedi Izraela zaradi njegovih dejanj v Gazi.

Organizacija Human Rights Watch je označila načrte izraelske vlade o preselitvi Palestincev iz Gaze v Libijo, Ugando in druge države za "gnusne". Objavljeni so bili tudi pozivi k širokemu uporu proti izraelskemu kolonializmu in pozivi k pritisku na Izrael.

Ryszard Terlecki naj bi izgubljal vpliv v stranki PiS, medtem ko je Andruszkiewicz razkril, da je srečanje med Nawrockim in Tuskom potekalo v normalnem ozračju, vendar brez pričakovane "kemije", saj naj bi Tusk že od začetka napadal predsednika Nawrockega.

Nemška vlada je sprejela zakonski predlog o spremembah mednarodnih zdravstvenih predpisov (IGV) Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kar je sprožilo razprave o omejevanju pravic in prenosu odločanja na globalne birokrate. Avstrija, Italija in Izrael so spremembe blokirale, ZDA pa jih dokončno zavrnile. Kritiki opozarjajo, da bi lahko spremembe IGV omejile nacionalno suverenost.

Iranska policija je med 12-dnevno vojno z Izraelom aretirala približno 21.000 ljudi zaradi različnih obtožb, vključno s sumom vohunjenja. Informacijo je sporočila iranska nacionalna policija. Po poročanju lokalnih medijev je policija prejela več kot 7.850 nasvetov od javnosti.

Vladimir Putin je pred srečanjem s Trumpom poklical Kim Jong-una, pohvalil Trumpovo administracijo kot "energično in iskreno" ter nakazal možnost dogovora o jedrskem orožju, če se bo rešila ukrajinska kriza. Dmitrij Peskov je sporočil, da po srečanju na Aljaski ni pričakovati uradnih sporočil. Trump je ocenil, da obstaja 25-odstotna možnost neuspeha srečanja. Ruska delegacija je prispela na Aljasko. Rusija naj bi izgubljala vpliv v južnem Kavkazu.

Evropski voditelji so ZDA opozorili, da lahko o mejah Ukrajine odloča samo Ukrajina. Nemški kancler Merz je po skupinskem telefonskem pogovoru zatrdil, da ameriški predsednik Trump v veliki meri deli stališče Evropejcev. Francoski predsednik Macron pa je izjavil, da si ZDA prizadevajo za prekinitev ognja v Ukrajini.

Po poročanju švedskega portala etc.se je posebna poročevalka ZN za svobodo izražanja, Irene Khan, obsodila Izrael zaradi smrtonosnega napada na novinarje Al Jazeere v Gazi, ki naj bi bil namerna strategija za zaustavitev neodvisnega poročanja. Medtem pa norveški portal rights.no poroča, da so se pojavile kritike in nasprotujoče informacije o novinarju Al Jazeere, Anasu Al-Sharifu, ki ga je Izrael ubil, pri čemer izraelska vojska trdi, da se je izdajal za novinarja, medtem ko je deloval kot vodja Hamasa.

Članki obravnavajo dve ločeni, a potencialno povezani temi. Prvi članek na libertarianinstitute.org trdi, da je izraelska vojaška moč odvisna od zunanje pomoči, predvsem iz ZDA, kar nasprotuje konservativnim trditvam o samozadostnosti Izraela. Drugi članek na skwawkbox.org obtožuje Yvette Cooper, da je lagala o skupini Palestine Action, protigenocidni protestni skupini, pri čemer naj bi delovala na zahtevo pro-izraelskih lobijev in jo poskušala prepovedati.

Novozelandski premier Christopher Luxon je izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu "izgubil kompas" in da je njegov odziv v Gazi pretiran. Luxon je dejal, da je dogajanje v Gazi grozljivo. Hkrati se je Netanjahu v intervjuju pohvalil, da se kljubuje ZDA in jih vleče v vojne.

Članki kritizirajo administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi domnevnih dvojnih standardov pri obravnavi avtoritarnih režimov. Medtem ko naj bi Trump ostro nastopal proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj bi bil bolj blag do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o globalnem odporu proti Trumpovi politiki, pri čemer nekateri kritiki ZDA označujejo za sebično državo, ki ji ni mar za blaginjo drugih.

V Romuniji, po mnenju Iona Cristoiuja, Nicușor Dan hkrati podpira in nasprotuje Donaldu Trumpu. Medtem pa Donald Trump napoveduje, da ima 'nepobiten dokaz' proti senatorju Adamu Schiffu, ki ga obtožuje uhajanja zaupnih dokumentov. Voditelji v Evropi si prizadevajo prisiliti ZDA, da nadaljujejo s financiranjem vojne v Ukrajini.

Nemška vlada je zavrnila poročilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki kritizira stanje človekovih pravic v Nemčiji, predvsem glede omejevanja svobode izražanja. Vodja poslanske skupine CDU, Jens Spahn, je prav tako zavrnil kritike ameriške vlade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Berlin, kjer se je srečal z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Skupaj sta se udeležila videokonference o vojni v Ukrajini, na kateri so sodelovali tudi drugi evropski voditelji in ameriški politiki, vključno z Donaldom Trumpom in J.D. Vancem. Namen obiska je bil tudi izvajanje pritiska na Rusijo pred vrhom ZDA-Rusija.

Ameriški State Department je v svojem poročilu o človekovih pravicah za leto 2024 izrazil zaskrbljenost zaradi razveljavitve rezultatov prvega kroga predsedniških volitev v Romuniji. Poročilo opozarja na poslabšanje stanja človekovih pravic v Evropi, zlasti na omejevanje svobode izražanja. Poudarja tudi, da vlade še naprej posegajo po cenzuri in omejevalnih zakonih.

Antiwar.com je objavil odprto pismo izraelskemu zunanjemu ministru Gideonu Sa'arju, ki se nanaša na njegov govor v Varnostnem svetu Združenih narodov. Pismo izraža željo po pogovoru z ministrom po seji. Danski portal arbejderen.dk pa ocenjuje, da se Izrael nahaja v eksistencialni politični in varnostni krizi.

Organizacija FRSO (FightBackNews.org) iz Združenih držav Amerike je izrazila solidarnost z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurojem. Maduro je 11. avgusta izrazil hvaležnost za podporo, ki jo prejema v času, ko se sooča z zunanjimi grožnjami.

Dve kitajski ladji sta trčili med poskusom zasledovanja filipinske patruljne ladje v spornem območju Scarborough Shoal v Južnem kitajskem morju. Incident se je zgodil v ponedeljek. Kitajska obalna straža naj bi že leta nadlegovala in ustrahovala filipinske obalne straže in ribiška plovila na tem območju.

V ZDA se nadaljujejo politični spori glede volilnih pravil in obtožb o manipulacijah volilnih okrajev. Republikanci so obtoženi poskusov omejevanja glasov volivcev v Teksasu, medtem ko demokrati opozarjajo na pristranskost pri imenovanju ekonomistov v pomembne državne službe. Hkrati pa se v Rusiji sooča ameriški državljan Robert Gilman z novimi obtožbami, s čimer se število zaprtih ameriških državljanov v Rusiji povečuje. V Washingtonu, DC, se medtem pojavljajo pomisleki glede kriminala, kar je privedlo do razprav o federalizaciji policije in morebitni uporabi nacionalne garde.

Po poročanju vtforeignpolicy.com naj bi Ukrajina izkoriščala ruske starejše v prevarantskih shemah in terorističnih dejanjih. Cilj naj bi bili ranljivi posamezniki. Medtem je bil v Rusiji predavatelj poslovne šole obsojen na 16 let zapora zaradi ukrajinskega napada z dronom na Kursk, pri čemer zona.media navaja izjavo, da bi se "le idiot v Rusiji ukvarjal s terorizmom".

Republikanska stranka v Nevadi je predlagala izgradnjo visokovarnostnega imigracijskega centra, imenovanega "Coyote Compound", kar je sprožilo kritike zaradi domnevne rasistične in nasilne narave predloga. Medtem pa je sodišče v Južni Koreji odredilo aretacijo Kim Keon Hee, žene nekdanjega predsednika Yoon Suk Yeola, zaradi suma korupcije, manipulacije z delnicami in vmešavanja v volitve.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno priznal, da je Francija v poznih petdesetih letih v Kamerunu vodila »vojno« med dekolonizacijo. V pismu kamerunskemu kolegu je Macron izrazil obžalovanje zaradi »represivnega nasilja«, ki ga je povzročila Francija v tem obdobju.

V Bruslju so se pojavile napetosti zaradi izraelske politike, pri čemer so uradniki EU v sporu s komisijo glede ravnanja z vojno v Gazi. Hkrati je nekdanji izraelski ambasador v Nemčiji, Jeremy Issacharoff, izrazil podporo ustavitvi dobav orožja Izraelu, kar ocenjuje kot primeren ukrep.

CNN analitik Kimberly Dozier je izjavila, da ni pomembno, ali je bil novinar Al-Jazeere Hamasov operativnik, bistveno je, da je poročal za pomemben kanal. HonestReporting poroča, da zahodni mediji civilne žrtve v Gazi, vključno z otroki, predstavljajo kot namerne napade izraelske vojske, pri tem pa izpuščajo vlogo Hamasa v konfliktu. BBC-jevo poročilo naj bi predstavljalo spekulativne informacije.

Spletne strani thecanary.co, jonathancook.substack.com in revolver.news poročajo o obtožbah, da je Izrael odgovoren za smrt petih novinarjev Al Jazeere v zračnem napadu. SKWAWKBOX obtožuje Keirja Starmerja in BBC sokrivde pri tem umoru. Jonathan Cook trdi, da BBC s svojim poročanjem legitimira umore novinarjev in deluje kot rasistični propagandist za zahodni kolonialni sistem na Bližnjem vzhodu.

Italija je naknadno podpisala skupni poziv 25 držav in predstavnikov Evropske unije, ki od izraelskih oblasti zahteva takojšen in varen dostop do humanitarne pomoči. Češka pa je ob pozivu 24 držav Izraelu, da ustavi lakoto v Gazi, izrazila, da v izjavi pogreša omembo Hamasa.

Izrael je na letališču v Tel Avivu zadržal in izgnal italijanskega duhovnika Ferdinanda Capovillo, člana skupine romarjev Pax Christi. Razlog za izgon naj bi bilo njegovo zavzemanje za mir in pravičnost za Palestince. Italijansko veleposlaništvo v Tel Avivu, na pobudo ministra Tajanija, spremlja primer.

Kitajska je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker je ta 27. julija sprejel Dalajlamo. Po navedbah kitajskega veleposlaništva v Pragi je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Ťien dejal, da je Pavel s tem dejanjem škodoval suverenosti in ozemeljski celovitosti Kitajske. Češka tiskovna agencija (ČTK) poskuša pridobiti odziv s Praškega gradu.

Poleg Avstralije naj bi palestinsko državo na Generalni skupščini ZN septembra priznale tudi Francija, Velika Britanija in Kanada. Kanadska zaveza o priznanju Palestine je bila označena za nesmiselno zaradi podpore Izraelu pri genocidu v Gazi. Avstralija s tem priznanjem tvega jezo ZDA, a bi se lahko izognila močnemu odzivu, če bi potezo napovedala za svojimi zavezniki.

V Španiji je v požarih vegetacije umrl 55-letni Romun. Moški je bil hospitaliziran z opeklinami na 98% površine telesa, potem ko ga je zajel požar v bližini Madrida. Žrtev je bila v času nesreče v konjeniškem centru.

Madžarski državni sekretar Azbej Tristan je izrazil prepričanje, da je napočil čas za srečanje na vrhu med Rusijo in Evropo, saj si Evropa ne more privoščiti, da bi bila izključena iz oblikovanja lastne prihodnosti. Hrvoje Cvijanović, profesor na Fakulteti za politične vede, ki je večkrat obiskal Ukrajino in kot prostovoljec nosil pomoč na fronto, pa je v intervjuju za RTL Direkt poročal o spremembah, ki jih je opazil v Ukrajini.

Medtem ko Zahod izvaja simbolične geste priznavanja Palestine brez resničnih posledic za Izrael, ki nadaljuje z uničevanjem Gaze, Microsoft pomaga pri nadzoru milijona pogovorov na uro za izbiro ciljev za drone v Palestini. Kritiki opozarjajo, da ta tehnologija podjetja Microsoft prispeva k nadaljnjemu konfliktu in nadzoru nad Palestinci.

ZDA so povečale nagrado za informacije, ki bi privedle do aretacije in obsodbe venezuelskega predsednika Nicolása Madura, na 50 milijonov dolarjev, kar ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z drogami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil podporo Maduru in ukazal vojski, da ga brani. Medtem je venezuelska vlada razkrila domnevno zaroto ZDA in desne opozicije za strmoglavljenje Madura, kar je sprožilo proteste v Latinski Ameriki. Italijanski del Mednarodne protifašistične organizacije je potezo ZDA označil za teroristično provokacijo.

Finski tožilci so obtožili kapitana in dva častnika tankerja, povezanega z Rusijo, zaradi domnevne poškodbe podmorskih kablov med Finsko in Estonijo lani. Obtoženi so hudega kaznivega dejanja in povzročitve velike škode. Imen obtoženih niso razkrili.

Ukrajinski predsednik Zelenski ne bo prisoten na prihajajočem vrhu med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom. Medtem se evropski voditelji pospešeno pripravljajo na pogovore s Trumpom pred njegovim srečanjem s Putinom na Aljaski, kar kaže na zaskrbljenost glede prihajajočih pogovorov. Prihajajoče srečanje med Trumpom in Putinom vzbuja veliko zanimanje in pričakovanje v mednarodni skupnosti.

V Veliki Britaniji je prišlo do aretacij stotine protestnikov, ki so podpirali Palestino, kar je izzvalo odzive. V Severni Irski je bila 74-letna ženska aretirana v Belfastu zaradi nošenja majice s simboli Palestine Action, kar je sprožilo kritike na račun policije PSNI. Kasneje so jo izpustili.

Iran je sprva nasprotoval načrtovanemu koridorju v Armeniji, ki ga je podpiral Donald Trump, a se zdi, da zdaj spreminja svoje stališče. Vendar pa iranski predsednik Masoud Pezeshkian opozarja Armenijo pred morebitno ameriško strategijo, ki stoji za tem koridorjem, ki bi povezal Azerbajdžan z njegovo eksklavo blizu iranske meje. Iranski uradniki so o tem vprašanju govorili z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.

Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je ostro obsodil Izrael, rekoč da je izraelska vlada izgubila razum in človečnost. Crosetto je izrazil zaskrbljenost glede konflikta v Ukrajini in opozoril na veliko število žrtev na bojišču.

Gavin Williamson s ConservativeHome je kritiziral Keirja Starmerja zaradi njegovega stališča o priznanju palestinske države, češ da je prehitro. Williamson meni, da ne bi smelo priti do priznanja Palestine, dokler se talci ne vrnejo v Izrael. Medtem pa naj bi Avstralija priznala palestinsko državo.

Donald Trump je dejal, da ne bo sklenil dogovora na srečanju s Putinom in da bo po srečanju poklical Zelenskega in evropske voditelje. Izjavil je tudi, da bi ruski tanki lahko prišli do Kijeva v štirih urah, če bi potovali po avtocesti, vendar se je eden od generalov odločil za prečkanje kmetijskih zemljišč. Poleg tega je napovedal povečanje števila vojakov v Washingtonu, da bi 'osvobodil' prestolnico pred kriminalom.

Španski medij infolibre.es izpostavlja razvoj komunikacijskih modelov v novinarstvu, ki ne zahtevajo nujno militantnosti ali specifičnega stališča bralcev. Članek raziskuje, kako se novinarji soočajo s poplavo informacij in nenehno potrebo po ažurnosti. Medtem pa italijanski portal contropiano.org opozarja na pričakovano invazijo na Gazo ter poziva k nasprotovanju uničenju Gaze in preostalega dela Palestine. Kritizirajo mednarodni sistem, ki temelji na uporabi sile v imenu miru, kar po njihovem mnenju prikriva resničnost.

Medtem ko se zdi, da je novi glavni državni tožilec Ivan Turudić osredotočen na razkrivanje kriminala, ki naj bi ga zagrešila zagrebška politična opcija Možemo in njen voditelj, župan Tomislav Tomašević, njegova ekipa intenzivno preiskuje to področje. Hkrati pa je predsednik Zoran Milanović izstopil kot eden redkih evropskih voditeljev, ki odkrito kritizirajo izraelsko politiko do Gaze in poziva k uvedbi sankcij proti Izraelu zaradi načrtov etničnega čiščenja Palestincev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal direktivo, ki omogoča vojaške operacije proti organiziranemu kriminalu v tujini brez odobritve kongresa. Cilj teh operacij so predvsem latinskoameriški karteli. Zunanji minister Marco Rubio je ponudil 50 milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije venezuelskega predsednika Madura, in izjavil, da so ZDA pripravljene udariti po kartelih.

Članki obravnavajo različne vidike v zvezi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in vojno v Ukrajini. Eden izmed člankov, objavljen na unherd.com, se sprašuje o tem, ali bo Putin zmagal v pogovorih o Aljaski, pri čemer napoveduje "monstruozne" mirovne pogoje. Drugi članek, objavljen na americanfaith.com, poroča o izjavi senatorja Lindseyja Grahama, ki pravi, da se Putin ne meni za sankcije, in poudarja, da bi bilo treba sankcionirati države, ki kupujejo rusko nafto.

Evropski voditelji si prizadevajo za pogovor z Donaldom Trumpom pred njegovim načrtovanim srečanjem z Vladimirjem Putinom. Medtem je JD Vance izrazil mnenje, da bi bilo srečanje ukrajinskega predsednika Zelenskega s Putinom pred vrhom s Trumpom v Aljaski neproduktivno. Generalni sekretar zveze NATO je izjavil, da bosta Putin in Trump razpravljala ne le o ozemljih, temveč tudi o vprašanjih varnostnih jamstev.

Avstralski premier Anthony Albanese je napovedal, da bo Avstralija priznala Palestino kot državo na Generalni skupščini ZN septembra. Ta odločitev sledi podobnim potezam Združenega kraljestva, Francije in Kanade. Priznanje naj bi se zgodilo v začetku septembra pred Generalno skupščino ZN.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Po poročanju sgtreport.com je ukrajinski predsednik Zelenski zavrnil idejo o srečanju med ruskim predsednikom Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Trumpom na Aljaski. Hkrati pa armstrongeconomics.com poroča o naraščajočem številu vprašanj glede modela, ki napoveduje vojno in cilja specifične tedne, kot je avgust 2025, kar sovpada s Trumpovo idejo o mirovni konferenci s Putinom na Aljaski.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je ostro kritizirala skupno izjavo voditeljev Evropske unije o pogovorih glede Ukrajine, ki jo je označila za "še en nacistični pamflet". Zaharova je na svojem kanalu Telegram poudarila, da odnosi med Kijevom in Brusljem spominjajo na nekrofilijo. Prav tako je napadla EU, češ da "flirta" z desnico.

Peter Pellegrini vidi v morebitnih pogajanjih med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom priložnost za končanje vojne v Ukrajini in upa, da bo vrh na Aljaski umiril napete mednarodne razmere. Hkrati pa ameriška administracija, kot je dejal podpredsednik JD Vance, raziskuje možnost organizacije srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim.

Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko naj bi s pomočjo libijskega generala Kalife Haftarja pripravljala nov val migrantov, ki naj bi preplavil Poljsko, Litvo in Latvijo. Po poročanju medijev naj bi se v Minsku že zbirala letala, polna migrantov iz Afrike, kar nakazuje na ponovitev scenarija iz leta 2021, ko je Belorusija že poskušala izzvati migracijsko krizo na vzhodni meji Evropske unije.

Ołeksandr Ałfiorow, novi vodja ukrajinskega Inštituta za nacionalni spomin (IPN), je izrazil podporo ekshumaciji Poljakov, ki so bili ubiti s strani ukrajinskih nacionalistov iz UPA. Kljub temu se v svoji naraciji osredotoča na "volinsko tragedijo" in ne na genocid, ter govori o "medsebojnih konfliktih" namesto o načrtnem uničenju poljske skupnosti. Poudarja, da bi morali zgodovinski spori ustrezati dialogu in priznanju pravice vsakega naroda do "lastnih junakov".

Visokega kitajskega diplomata Liu Jianchao, ki je veljal za možnega prihodnjega zunanjega ministra, so oblasti pridržale za zaslišanje, poroča Wall Street Journal. Liu je bil pridržan po vrnitvi v Peking s službene poti v tujino konec julija.

Rusija izraža interes za stabilnost in blaginjo v Južnem Kavkazu, kar je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova v komentarju na pogovore med voditeljema Azerbajdžana in Armenije v Washingtonu. Kljub mnenjem o ruskem 'strateškem porazu' v regiji, Moskva ostaja aktivna pri iskanju mirovnega sporazuma med državama.

Objavljeni so bili novi članki, ki obravnavajo morebitno srečanje med Trumpom in Putinom na Aljaski. Medtem ko eni menijo, da bi Putin s popuščanjem v pogovorih tvegal svoj konec, drugi vidijo Trumpa kot potencialnega mirovnika, ki si zasluži Nobelovo nagrado.

Vladimir Putin je predlagal mirovni načrt, medtem ko Evropa poudarja pomembnost vzajemnosti namesto enostranskih ozemeljskih koncesij. Medtem se pojavljajo poročila o zavrnitvi mirovnih pogojev, ki jih je predlagal Donald Trump, in sicer s strani ukrajinskega predsednika Zelenskega. Razprave o srečanju Trumpa in Putina glede oblikovanja pogojev prekinitve ognja so bile prav tako zavrnjene.

Iran je zagrozil, da bo blokiral koridor, načrtovan v Kavkazu v okviru regionalnega sporazuma, ki ga je podprl nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Iranski mediji so poročali, da Teheran koridor vidi kot potencialno grožnjo in ne kot pot za Združene države, temveč kot "pokopališče za Trumpove plačance". Koridor je del mirovnega načrta med Armenijo in Azerbajdžanom.

Thorsten Frei, zaupnik Friedricha Merza in minister v kanclerstvu, je zavrnil kritike glede spremembe izraelske politike nemške vlade, ki jo je povzročila ustavitev izvoza orožja v Izrael. Frei je poudaril, da temeljna usmeritev izraelske politike ostaja nespremenjena.

Slovensko tvitosfero je razburkala kazenska ovadba proti izraelskemu vojaku, ki naj bi dopustoval na Soči. Javnomnenjska raziskava kaže, da večina Slovencev podpira prekinitev trgovine z orožjem z Izraelom, skoraj polovica pa se jih strinja z dodatnimi sankcijami. Mnenja o lanskem priznanju Palestine so deljena. Medtem pa so v Izraelu rabini izrekli šokantne izjave, ki zagovarjajo judovsko prevlado, hlapčevstvo ne-Judov in celo hvalijo Hitlerja. Mednarodno priznanje Palestine ne bo ustavilo genocida v Gazi, potrebne so sankcije proti Izraelu.

Microsoft naj bi razvil prilagojeno različico svoje platforme v oblaku za izraelsko enoto 8200, ki shranjuje zvočne datoteke milijonov palestinskih klicev v Gazi in na Zahodnem bregu, kar razkriva skupna preiskava. Poleg tega članek na paulcraigroberts.org obravnava vpliv Izraela na Ameriko.

Argentinska kongresnica Myriam Bregman trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, in poziva k mobilizaciji v Argentini. Hkrati se pojavljajo kritike o podrejenosti Združenih držav Amerike Izraelu, pri čemer Ron Unz opisuje, da skoraj vse države sveta vidijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja kot vojnega zločinca.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko padec cen energije prisilil Vladimirja Putina, da ustavi vojno v Ukrajini, saj bi to oslabilo rusko gospodarstvo. Hkrati se je Putin v Kremlju srečal s posebnim ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom.

Poljsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MSZ) je ukinilo položaj pooblaščenca za poljsko-nemško družbeno in obmejno sodelovanje, ki ga je zasedal profesor Krzysztof Ruchniewicz. Do ukinitve je prišlo po tem, ko so mediji razkrili, da je Ruchniewicz razpravljal o morebitni vrnitvi poljske kulturne dediščine Nemčiji. Minister koordinator služb specialnih služb, Tomasz Siemoniak, je izrazil ogorčenje ob tem predlogu.

Članki poročajo o skupini 'Fuqing', ki naj bi poskušala vplivati na avstralske politike. Gibanje, ki se predstavlja kot predstavnik kitajskih Avstralcev, naj bi imelo povezave s Kitajsko komunistično partijo (KKP). Njihova prizadevanja so postala očitna po neuspelem predlogu v Cumberlandu v Sydneyju.

Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Poljsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MSZ) je sporočilo, da je ukinilo položaj pooblaščenca MSZ za poljsko-nemško družbeno in obmejno sodelovanje, ki ga je zasedal profesor Krzysztof Ruchniewicz. Razlogi za ukinitev položaja niso bili navedeni v sporočilu.

Izraelska vlada je razdeljena glede načrta premierja Netanjahuja za ponovno zasedbo Gaze, zato je bila odpovedana seja vlade, na kateri naj bi bil načrt potrjen. Visoki izraelski vojaški uradniki opozarjajo, da bi načrt ogrozil življenja talcev. V Atenah pa sta se srečala grški in egiptovski zunanji minister, kjer so razpravljali o strateških zavezništvih in konkurenci za kapitalski dobiček.

Karol Nawrocki je bil zaprisegel kot predsednik Poljske. Slovesnost je potekala v Sejmu, tik pred dogodkom pa je premier Donald Tusk poskušal pomiriti svoje volivce. Donald Trump medtem razmišlja o štirih kandidatih za vodilni položaj v ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) in naj bi se odločil do konca tedna.

Aretacija nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, obtoženega zarote za razveljavitev izida volitev leta 2022, je zaostrila odnose z ZDA, zlasti s predsednikom Trumpom. Bolsonaro je v hišnem priporu zaradi obtožb o poskusu nasilne razveljavitve volilne zmage predsednika Lule. Predsednik Lula je zavrnil Trumpovo ponudbo za pogovor o sporu glede obravnave Bolsonara. Hkrati so v 62 brazilskih mestih potekali protesti v podporo Trumpu in proti Luli ter sodniku Alexandre de Moraes.

Po poročanju insideover.com, izraelski premier Benjamin Netanyahu načrtuje aneksijo Gaze kot del širše strategije za aneksijo Zahodnega brega, kar predstavlja izziv ZDA, za katerega Netanyahu verjame, da ga bo Trump podprl. aaronmate.net pa poudarja, da Netanyahu potrebuje Trumpovo podporo za zasedbo Gaze, ter opozarja na nove nevarnosti v odnosih med ZDA in Rusijo.

Švedska socialdemokratska mladinska organizacija (SSU) je na svojem kongresu glasovala za prizadevanja, da bi Švedska zapustila Nato. SSU se ni strinjal s spremembo stališča Socialdemokratov glede vstopa v Nato in si bo prizadeval za izstop iz zavezništva.

Nekdanji vodja britanske vojske in član Lordske zbornice, Lord Richard Dannatt, se je znašel pod plazom kritik, saj je lobiral pri ministrih britanske vlade v imenu ameriškega obrambnega podjetja Teledyne, potem ko so aktivisti Palestine Action protestirali in povzročili za več kot milijon funtov škode. Hkrati je policija zavrnila sprejem pisma judovskih delegatov na Downing Street 10, ki so nasprotovali genocidu in prepovedi. Delegacija judovskih voditeljev je nameravala izročiti pismo, v katerem so izrazili nasprotovanje izraelskim zločinom, vendar je premier Starmer ponovno zavrnil odgovornost.

Ruanda je napovedala, da bo sprejela do 250 migrantov iz Združenih držav Amerike, s čimer nadaljuje svojo vlogo pri sprejemanju migrantov, tudi tistih, ki jih je financirala Velika Britanija. Ta poteza sledi dogovoru med Ruando in ZDA, čeprav podrobnosti o tem, kdo bo vključen v dogovor, niso bile razkrite. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvajajo deportacije in sklepajo sporazume o pošiljanju ljudi v druge države, pri čemer nekateri dogovori veljajo za sporne. Julija so že potekale deportacije v Južni Sudan in Eswatini.

Savdska Arabija naj bi si prizadevala povečati svoj vpliv v Gazi, kar bi lahko predstavljalo izziv za Hamas. Hkrati pa naj bi izraelski premier Benjamin Netanjahu načrtoval zavzetje celotnega območja Gaze, kar bi še dodatno zaostrilo že tako napete razmere na Bližnjem vzhodu. Ti dogodki kažejo na kompleksno prepletanje političnih in ozemeljskih interesov v regiji.

Članki poročajo o zaostritvi odnosov med ZDA in Rusijo, pri čemer jedrska retorika spominja na obdobje hladne vojne. Napetosti med državama se povečujejo, kar sproža zaskrbljenost glede ponovitve obdobja medsebojnega jedrskega groženja.

Češki predsednik Petr Pavel je izjavil, da mora Ukrajina, če želi preživeti, sprejeti izgubo ozemlja, saj nima dovolj moči za povrnitev brez velikih človeških žrtev. Hkrati je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob Dnevu zmage in domovinske hvaležnosti nagovoril Hrvate in se pogovarjal s premierjem Andrejem Plenkovićem.

Članek na morningstaronline.co.uk se sklicuje na misli Theodorja Adorna o tem, kako "industrija kulture" lahko oslabi delavski odpor proti kapitalu. Idcommunism.com pa povzema stališče Komunistične partije Grčije (KKE) glede protivojnega in protiimperialističnega gibanja, pri čemer izpostavlja dileme o preprečevanju vojn in solidarnosti s Palestinci.

Evropska unija je namenila milijon evrov za projekt v Južnem Sudanu, ki se osredotoča na boj proti sovražnemu govoru na spletu. Pobudo "Defy Hate Now" je sprožila nevladna organizacija iz Berlina, njen cilj pa je zmanjšati širjenje sovražnega govora v tej afriški državi, ki je ena najrevnejših na svetu in je bila prizorišče večletne državljanske vojne.

Objavljeno poročilo obalne straže ZDA je razkrilo, da je do smrtonosne implozije podmornice Titan prišlo zaradi številnih kršitev varnostnih protokolov. Družinski člani žrtev pozivajo k strožjim predpisom.

Nova članka opozarjata na izgubo groze pred atomskimi bombami na Hirošimo in Nagasaki, hkrati pa izpostavljata ponovno oboroževanje Japonske. Poudarjeno je, da je atomska bomba v Hirošimi leta 1945 povzročila smrt 140.000 ljudi.

ZDA pospešeno delajo na postavitvi jedrskih reaktorjev na Luni in Marsu, pri čemer upajo, da bodo prvi sistem izstrelili do konca desetletja. Sekretar za promet ZDA, Sean Duffy, ki je tudi začasni administrator Nase, je uradno razkril pospešene načrte za izgradnjo 100-kilovatnega jedrskega reaktorja na Luni do leta 2030.

Na hrvaškem Redditu se je pojavila objava 21-letnika, ki izraža strah pred prihodnostjo in zamujenimi priložnostmi. Hkrati pa je Kristofer Hil, nekdanji ameriški ambasador v Srbiji, postal višji svetovalec "Pupin iniciative", organizacije, ki si prizadeva za krepitev odnosov med Srbijo in ZDA.

Bolgarski poslanec Ivajlo Mirčev je obtožil državno agencijo DANS, da služi interesom Rusije in poslovneža Pejevskega, pri čemer je izrazil zaskrbljenost glede ruskih nepremičnin v državi in pomanjkanja odziva državnih služb. Hkrati se Evropska unija pripravlja uvesti sankcije proti Kitajski zaradi njene podpore Rusiji v vojni proti Ukrajini, poroča Politico.

V Združenem kraljestvu se soočajo s kritikami zaradi uporabe protiteroristične zakonodaje proti aktivistom in protestnikom, ki podpirajo Palestino. Roger Waters bi lahko bil obsojen na 14 let zapora zaradi podpore organizaciji Palestine Action. Prav tako so bile aretirane starejše osebe zaradi mirnih protestov proti izraelskemu genocidu. Kritiki opozarjajo, da britanska država zlorablja zakonodajo za zatiranje protesta in solidarnosti s Palestino.

Po močnem potresu na ruskem Daljnem vzhodu je na Kamčatki po 600 letih izbruhnil vulkan Krašeninnikov. Strokovnjaki povezujejo izbruh z nedavnim potresom. Satelitski posnetki razkrivajo, da je bila poškodovana tudi ruska baza jedrskih podmornic v tem oddaljenem območju.

V Sydneyju v Avstraliji je potekal množični protest v podporo Gazi, na katerem je sodelovalo več sto tisoč ljudi. Protestniki so prečkali znameniti most Sydney Harbour Bridge in zahtevali prekinitev ognja ter konkreten odziv Avstralije proti Izraelu. Med udeleženci je bil tudi ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange.

Ob 80. obletnici atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem preživeli opozarjajo na povečane jedrske napetosti v svetu. Masako Wada, pomočnica generalnega sekretarja Nobelove nagrajenke organizacije, deli svojo izkušnjo in izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se temnih trenutkov človeštva. Josephine Askegård pa v svojem članku analizira, kako se je retorika okoli atomskih bomb spreminjala skozi čas.

Članek, ki ga povzemajo različni viri, trdi, da je Izrael in sionistično gibanje pogosto uporabljalo atentate kot orodje državništva, celo pogosteje kot druge politične entitete v zgodovini. Aktivnosti naj bi presegle tudi tiste, ki jih izvajajo druge države.

Taoiseach Micheál Martin je izjavil, da je svetovna skupnost "šokirana nad dogajanjem v Gazi", kjer več kot 100 humanitarnih organizacij opozarja na množično lakoto. Coleman Hughes s portala thefp.com pa trdi, da je strategija Hamasa maksimirati trpljenje na svoji strani, da bi nato svet obtožil Izrael, pri čemer je moralna zmedenost ključno orodje Hamasa.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) in Zvezna agencija za upravljanje v izrednih razmerah (FEMA) sta zanikala govorice, da bi bila sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah povezana s podporo Izraelu. DHS je poudaril, da ne obstaja politični test za dodeljevanje sredstev. V nasprotju s tem pa Breitbart poroča, da FEMA grozi z zadržanjem zveznih sredstev državam in mestom, ki bojkotirajo izraelska podjetja.

V Združenih državah Amerike naj bi kmalu uvedli novo politiko, ki bi od tujih obiskovalcev zahtevala plačilo obveznice v višini 15.000 dolarjev za vstop v državo. Ta ukrep naj bi bil del širšega prizadevanja za zaostritev vizumskih postopkov.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da britanske tajne službe načrtujejo obsežno operacijo, v katero naj bi vključile zaveznike NATO, usmerjeno proti ruski "floti v senci". Cilj operacije naj bi bil ustvariti "odmeven incident" s tankerji, kar bi omogočilo pritisk na Donalda Trumpa, da zaostri vojno v Ukrajini. Operacija naj bi povzročila okoljsko katastrofo v mednarodnih vodah.

V Ženevi se je od 5. do 14. avgusta zbralo 175 držav članic Združenih narodov na zadnjem krogu pogajanj o globalnem sporazumu za boj proti onesnaževanju s plastiko. Pogajanja so osredotočena na celoten življenjski cikel plastike in kemikalije, pri čemer se oblikujeta dva glavna bloka stališč. Države, ki proizvajajo nafto, in industrija plastike nasprotujejo omejitvam proizvodnje, kar povzroča nezadovoljstvo med znanstveniki in okoljevarstveniki.

V Sydneyju se je med vikendom zbralo med 90.000 in 300.000 ljudi, ki so prečkali pristaniški most v znak protesta proti izraelskemu ravnanju v Gazi. Protestniki so vlado pozvali k ustavitvi ubijanja v Palestini. Dogodek je organizirala skupina Palestine Action pod imenom "March for Humanity". Med protestniki je bil tudi Julian Assange.

Po navedbah armstrongeconomics.com naj bi George Bush priznal, da je bila vojna v Iraku napaka. Stroncature.com pa poroča o knjigi Melvyna P. Lefflerja, ki analizira odločitev Georgea W. Busha o invaziji na Irak. Leffler v svoji knjigi "Confronting Saddam Hussein. George W. Bush and the Invasion of Iraq" obravnava ozadje in posledice te odločitve.

Na Nizozemskem je judovski novinar poudaril dolžnost kritiziranja Izraela, medtem ko v Grčiji poročajo o naraščajoči izolaciji Izraela. Bivši izraelski premier Ehud Olmert je kritično ocenil Netanjahuja, rekoč, da je sam kriv za nastalo situacijo. Članki torej poudarjajo kritičen pogled na Izrael in njegovo politiko, še posebej pod vodstvom premierja Netanjahuja.

ABC News je gostil izvršno direktorico organizacije Zdravniki brez meja, Avril Benoît, ki je Izrael obtožila stradanja talcev, ki jih zadržuje Hamas v Gazi. Komik John Oliver je v svoji oddaji Last Week Tonight zatrdil, da Izrael povzroča stradanje v Gazi, pri tem pa ni omenil Hamasa. Obe izjavi sta sprožili kritike.

Medtem ko so nekdanji obveščevalni šefi pozivali k ustavitvi vojne v Gazi, je bil zunanji minister Wadephul pozvan, da med obiskom v Izraelu izpostavi ubitih 225 novinarjev v Gazi. Poročali so tudi o ideji Velikega Izraela namesto premirja.

V Atlanti, Georgia, je Bolgar poskušal oropati banko PNC, pri čemer je grozil z granato in zahteval 40.000 dolarjev. Po neuspešnem poskusu ropa je pobegnil, a so ga oblasti ujele. V drugem incidentu je Bolgar uspešno oropal banko v Atlanti za 6.000 dolarjev in pobegnil z električnim skuterjem, a so ga prav tako prijeli.

Južna Koreja je začela z odstranjevanjem zvočnikov ob meji s Severno Korejo, ki so se uporabljali za predvajanje propagandnih sporočil in K-pop glasbe. Ta poteza je del prizadevanj nove vlade v Seulu za zmanjšanje napetosti s sosednjo državo.

Kreml ne izključuje možnosti srečanja med Putinom in Zelenskim, vendar šele po posvetovanjih na strokovni ravni. Trump je ponovil, da bodo sankcije stopile v veljavo, če Rusija do 8. avgusta ne bo pristala na prekinitev ognja. Putin in Lukašenko sta poslala sporočila Ameriki in Evropi iz samostana v Rusiji.

Poljska je podaljšala začasni nadzor na meji z Nemčijo do 4. oktobra. Kot odziv na nemški nadzor na poljski meji je Poljska v začetku julija uvedla lastne kontrole, ki so bile sprva predvidene za en mesec. Notranji minister Marcin Kierwinski je dejal, da imajo države EU razumevanje za to potezo.

Evropska unija je bila pozvana k posredovanju za dosego prekinitve ognja v Palestini in za ustavitev napadov Izraela. Hkrati je šest držav – Združeni arabski emirati, Jordanija, Egipt, Francija, Nemčija in Belgija – v sodelovanju z Izraelom izvedlo zračno dostavo 136 tovorov s hrano prebivalcem severnega in južnega dela območja Gaze.

Britanska komisija za dobrodelne organizacije preiskuje UK Lawyers for Israel (UKLFI) zaradi domnevnih kršitev kodeksa, po pritožbi skupine Cage International. Hkrati je analiza organizacije Action on Armed Violence (AOAV) razkrila zaskrbljujoče vzorce v izraelskih notranjih preiskavah vojnih zločinov v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu, ki jih AOAV označuje za "politično gledališče".

Poročilo Združenih narodov, namenjeno izboljšanju učinkovitosti in zmanjšanju stroškov, je razkrilo, da se njihova poročila ne berejo pogosto, ali pa se sploh ne. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je o ugotovitvah poročila obvestil države članice in poudaril veliko količino nebranih dokumentov.

Članek na italiaveranews.it poroča o kontroverznem sporazumu med Evropsko unijo in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki ga mnogi ocenjujejo kot spornega. Natemat.pl izpostavlja, da si Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz prizadevata za okrepljeno sodelovanje s Poljsko, ki naj bi zavzela pomembnejše mesto v Evropi. Dorzeczy.pl pa opisuje, kako so moldavske oblasti kljub deklarativni zavezanosti evropskim vrednotam deportirale evropske politike, ki so pripotovali na mednarodno konferenco v Kišinjev.

Spletni portal InsideOver je objavil odprto pismo senatorki Liliani Segre glede uporabe izraza "genocid" v povezavi z dogajanjem v Gazi, ki je sledilo njenemu intervjuju za La Repubblica. Intervju in stališča Segrejeve so naleteli na kritike, med drugim s strani Selvaggia Lucarelli na Substacku, ki je njene izjave označila za "gaslighting" in trdila, da tisti, ki vidijo genocid, sami predstavljajo pošast, tudi če se tega ne zavedajo.

Donald Trump je po ogledu posnetka izraelskega talca Evjatarja Davida, ki ga je objavil Hamas, izrazil močno ogorčenje. Nizozemski politik Geert Wilders pa je kritiziral pozive k sankcijam proti Izraelu po objavi posnetka mučenja talca.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izrazil pretresenost ob najnovejših videoposnetkih, ki jih je objavil Hamas, na katerih so vidni izčrpani izraelski talci. Eden izmed talcev naj bi si celo kopal grob in dejal, da bo kmalu umrl. Medtem pa palestinsko ministrstvo za zdravje poroča o šestih smrtih zaradi lakote in podhranjenosti v bolnišnicah v Gazi, kar povečuje pritisk na Netanyahujevo vlado.

Sodišče Evropske unije (CJUE) je pritrdilo italijanskim sodnikom v sporu glede centrov za pridržanje migrantov v Albaniji. Italijanska vlada je tja poslala migrante, rešene na morju, italijanski sodniki pa so odredili njihovo vrnitev v Italijo. CJUE je presodilo, da lahko sodnik določi varne države izvora. Italijanska vlada je izrazila presenečenje nad odločitvijo, medtem ko je sodniško združenje ANM poudarilo, da sodniki niso delovali proti vladi, temveč so predlagali interpretacijo, ki jo je sodišče EU zdaj potrdilo.

Readean.com poroča o najpomembnejših zgodbah iz Evrope in sveta z dne 1. avgusta 2025, vključno z najnovejšimi novicami in udarnimi novicami. Naked Capitalism pa ponuja seznam člankov in povezav za isti dan.

Slovenska vlada je sprejela odločitev o popolni prepovedi izvoza, uvoza in tranzita orožja in vojaške opreme, povezanih z Izraelom. Slovenija je s tem postala prva država članica Evropske unije, ki je sprejela takšen ukrep.

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti nekaterim uradnikom palestinske oblasti (AP) in članom Organizacije za osvoboditev Palestine (OEP). Razlog za sankcije niso navedeni v podanih člankih, vendar ukrep nakazuje na zaostrovanje odnosa ZDA do palestinskih voditeljev.

Rusko zunanje ministrstvo je italijanskega predsednika Sergia Mattarello uvrstilo na seznam zahodnih voditeljev, obtoženih sovražnega govora proti Rusiji. Ta poteza je izzvala oster odziv italijanske vlade in ponovno odprla razpravo o protidiplomaciji. Fabrizio Poggi pa kritizira 'seznama pregonov' Mattarelle, Tajanija in Crosetta ter domnevno militaristično usmerjenost EU, Nata in ZDA.

Interni dokumenti razkrivajo, da so predlogi Hamasa prišli pred agresivnim izbruhom Donalda Trumpa, ki je skupaj z Benjaminom Netanjahujem grozil s še bolj nasilnimi "alternativami" pogajanjem o prekinitvi ognja. Politični vodja Hamasa, Khalil Al-Hayya, je ostro kritiziral "izsiljevanje" s strani ZDA in Izraela. Donald Trump je ponovil, da je Hamas odgovoren za trpljenje ljudi v Gazi, rekoč, da bi Hamas lahko končal humanitarno krizo v Gazi.

Novoizvoljeni poljski predsednik Karol Nawrocki je opravil pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Glavna tema pogovora so bila vprašanja zgodovinske politike in prihodnje sodelovanje med državama. Razpravljali so tudi o prihodnjih obojestranskih obiskih, ki naj bi dali podlago za nadaljnje sodelovanje.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da Iran pričakuje od ZDA, da se zavežejo k plačilu odškodnine za škodo, ki je nastala med nedavnimi napadi. Kot pogoj za ponovni začetek pogajanj je postavil, da ZDA kompenzirajo Iran za izgube, nastale med vojaškimi operacijami prejšnji mesec. Minister je poudaril, da dogovor ni mogoč, dokler Trump zahteva popolno prekinitev bogatenja urana v Iranu, in dodal, da bi Washington moral pomisleke reševati s pogajanji.

Ameriški senat je zavrnil dve resoluciji, ki sta poskušali preprečiti dodatno prodajo orožja Izraelu. Predloga, ki ju je uvedel senator Bernie Sanders, sta bila zavrnjena s strani večine senatorjev, pri čemer je 27 senatorjev glasovalo za ustavitev pošiljk orožja, 70 pa jih je glasovalo za nadaljevanje oboroževanja. Glasovanje je razkrilo razhajanja med demokrati glede podpore Izraelu in njegovi vojni proti Hamasu v Gazi.

Alberto Núñez Feijóo je obsodil 'kršitve' Izraela v Gazi, vendar se je izognil izrazu genocid. Jeremy Corbyn je kritiziral neuspeh Labourske stranke in pozval k preobratu. Objavljen je bil poziv parlamentarcem, naj se uprejo izraelskemu in ameriškemu nasilju ter podpirajo mir. V Londonu so se zbrali podporniki protestnikov za Palestino pred sodiščem, ki so se izrekli za nedolžne.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev sta si izmenjala ostre besede in grožnje. Trump je Medvedeva označil za 'neuspešnega predsednika', Medvedev pa je Trumpa opozoril na ruske jedrske zmogljivosti iz sovjetske dobe in omenil 'orožje sodnega dne'. Trump je tudi izjavil, da želi doseči dogovor o končanju vojne v Ukrajini do 8. avgusta.