APDEJT.si

Po poročilih več virov ameriška vojska pripravlja načrte za izvedbo udarov znotraj venezuelskih meja, usmerjenih proti domnevnim trgovcem z drogami. To naj bi se lahko zgodilo v nekaj tednih. Nekateri opozarjajo, da je to podobno lažnim grožnjam o muslimanskih teroristih, ki jih je Washington v preteklosti že uporabil.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov obsodil vojaške grožnje ZDA in ponovno poudaril zavezanost Venezuele miru in multilateralizmu. Gil je opozoril na številne grožnje. Hkrati pa se pojavljajo obtožbe o morebitni vlogi judovske skupnosti v venezuelski krizi, zlasti v povezavi z nedavnim ameriškim napadom z dronom na domnevne člane tolpe Tren de Aragua.

Iran in Rusija se pripravljata na podpis sporazuma o gradnji osmih jedrskih elektrarn v Iranu, kar je 22. septembra napovedal vodja iranske atomske energije. Medtem je Saudska Arabija podpisala vojaški pakt s Pakistanom, ki predvideva uporabo vseh "obrambnih in vojaških sredstev", če bo katera od držav napadena, kar pomeni, da bo Rijad zaščiten z jedrskim dežnikom Islamabada.

Izrael je okrepil svojo vojaško prisotnost po vsej državi med prihajajočimi prazniki, po "večfrontni oceni". Mehiška vojska pa je zaključila usposabljanje 143 haitijskih vojakov v sklopu dvostranskega sporazuma, saj Haiti želi oživiti svoje oborožene sile zaradi vse večjega nasilja, kjer so tolpe prevzele nadzor nad večino države.

Poljska je po vdoru ruskih dronov aktivirala člen 4 ustanovne pogodbe Nata, kar pomeni posvetovanja med zaveznicami, če je ogrožena varnost katere od članic. Poljski premier je dejal, da je v poljski zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov. Ruska vojska je zatrdila, da ni imela namena napasti Poljske in ponudila posvetovanja z Varšavo. Nemški kancler Friedrich Merz je dejanje Rusije v Poljski označil za agresivno in da je ogrozilo življenja.

Ukrajinski droni so napadli naftovod Družba v Brjanski oblasti v Rusiji, kar je povzročilo prekinitev dobave nafte na Slovaško in Madžarsko. Ministri obeh držav so se pritožili Evropski komisiji. Združeni narodi so obtožili Rusijo, da uporablja spolno mučenje kot vojaško taktiko nad civilisti na zasedenih območjih Ukrajine. Ukrajinska vlada je predložila parlamentu zakon, ki uvaja kazni za nezakonit prestop državne meje med vojno.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pojasnil Trumpu, zakaj Ukrajina ne more sprejeti ruskih zahtev po odstopu ozemlja. Trump je izjavil, da je zmaga v vojni brez napada na agresorsko državo težka, če ne nemogoča. Podpredsednik JD Vance se je pojavil v ruskih državnih medijih zaradi svojih izjav o Putinu. Papež Leo XIV je pozval k svetovnemu postu in molitvi 22. avgusta za mir v vojnih območjih, kar sovpada z diplomatskimi prizadevanji Donalda Trumpa.

Poljska je aktivirala 4. člen Severnoatlantske pogodbe po tem, ko je njeno ozračje kršilo 19 ruskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je več priletelo iz Belorusije. Rusija zanika, da bi imela dokaze, ki bi kazali na to, da so sestreljeni droni na Poljskem ruski.

Ukrajinsko vojaško osebje je napadlo cevovodno infrastrukturo in rafinerijo v Rusiji. Evropski voditelji so ostro obsodili nedavni ruski napad na Ukrajino. Predsednik Latvije je izjavil, da si Kremelj želi vojno, Emmanuel Macron pa je dodal, da se Kremelj pogreza v logiko vojne in terorja. Svetovalec Kremlja, Nikolaj Patrušev, je izjavil, da želi Zahod iz Baltika narediti prizorišče hibridnega vojskovanja in da so sabota na plinovodih Severni tok izvedli prvovrstni saboterji, verjetno britanska specialna enota. Ukrajinski vojak pa je prestopil na rusko stran.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da bo Moskva obravnavala morebitne zahodne vojaške enote, nameščene v Ukrajini, kot legitimne tarče. Poleg tega je Putin dejal, da je Rusija pripravljena na pogajanja z Ukrajino v Moskvi, vendar ne v tretji državi.

Rusija je ponovila svoje nasprotovanje prisotnosti vojaških enot Nata v Ukrajini. Po srečanju tako imenovane koalicije pripravljenih, je Kremelj poudaril, da je prisotnost Natovih sil v Ukrajini nesprejemljiva, ne glede na to, ali bi do nje prišlo pred ali po morebitnem mirovnem sporazumu. Ruski predsednik Putin je opozoril Zahod pred pošiljanjem vojakov v Ukrajino, vključno z mirovnimi silami.

Nekdanji pripadnik oboroženih sil, zdaj v pokoju, je poskušal vstopiti v kompleks Urada predsednika na Pantovčaku. Preskočil je ograjo in trdil, da ima bombo, zahteval pa je, da ga predsednik sprejme, ker ga želi imenovati za veleposlanika v Sloveniji. Proti njemu bodo uvedli postopek. Medtem pa predsednik Sabora Gordan Jandroković gradi vplivno mrežo na hrvaški politični sceni.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Združeno kraljestvo je po pritisku Trumpa in Vance umaknilo zahtevo, da Apple preda zasebne podatke ameriških uporabnikov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je imel predsednik Trump prav, ko je kritiziral zvezo Nato. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v ZDA Donaldu Trumpu izročil simbolično darilo.

Ukrajina je razvila sposobnosti za napade dolgega dosega in uspešno izvaja udare, še posebej proti ruski naftni industriji. Po drugi strani naj bi Ukrajina z Rusi že večkrat podpisala pakte in sporazume, ki jih je Rusija kasneje kršila. Pojavljajo se tudi informacije o domnevnih 1,7 milijona ukrajinskih vojaških izgubah, kar naj bi izviralo iz uhajanih dokumentov in ruskih hekerskih napadov. Ukrajina razmišlja o zamenjavi vojakov z roboti zaradi pomanjkanja osebja. Madžarski diplomat pa je ponudil perspektivo na srečanje Trumpa s "Koalicijo pripravljenih" in aljaški vrh, pri čemer je omenil "Koalicijo nemirnikov", ki naj bi preprečevala mir v Ukrajini.

Donald Trump se je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji srečal s Putinom na Aljaski in se z njim pogovarjal o zmanjšanju jedrskega orožja. Trump meni, da lahko ZDA in Rusija zmagata v vojni v Ukrajini, medtem ko Evropa plačuje ceno. Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi "spreminjanja" zgodovine vojne in zagovarjanja Putina.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je predlagala model varnostnih jamstev za Ukrajino, ki ne vključuje članstva v Natu, vendar zagotavlja hitro pomoč zaveznikov v primeru nevarnosti. Poljski mediji poročajo, da varnostna jamstva morda ne bodo vključevala vojaških aktivnosti. Ukrajina pripravlja varnostni koncept za obdobje po koncu vojne z Rusijo. Matteo Salvini je kritiziral Macrona zaradi predloga o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino. Dmitrij Medvedev je izjavil, da Rusija ne bo sprejela vojaških kontingentov Nata kot mirovnih sil v Ukrajini. Donald Trump naj bi pripravljal načrt za mir v Ukrajini, ki bi lahko vključeval umik ZDA, prikrit kot mirovna pobuda.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med praznovanjem 80. obletnice zmage nad Japonsko opozoril, da se svet sooča z izbiro med vojno in mirom. Zahodni mediji so na parado v Pekingu, kjer so bili prisotni tudi Vladimir Putin in Kim Jong Un, odgovorili z zaskrbljenostjo. Xi in Putin naj bi razpravljala o podaljšanju življenjske dobe s pomočjo tehnologije.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je trajni mir v Ukrajini mogoč le, če Kijev sprejme novo ozemeljsko realnost, se odreče ambicijam za članstvo v Natu in zagotovi pravice rusko govorečemu prebivalstvu. Medtem pa naj bi nemški kancler Friedrich Merz poskušal uveljaviti idejo o močnejši Nemčiji, ki bi vodila bolj neodvisno Evropo in se zoperstavila Rusiji, poroča The New York Times. Merz je bil med letoma 2016 in 2021 predsednik nadzornega sveta BlackRock Asset Management Deutschland.

Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod meni, da se konflikt v Gazi bliža koncu, kljub intenziviranju izraelske ofenzive. Hkrati Financial Times poroča, da ZDA in Evropa snujeta načrte za Ukrajino po koncu vojne. Trump naj bi ponudil radarje ter zemeljsko in zračno obrambo. Sprememba ameriškega stališča glede zagotovil Ukrajini je povzročila zadovoljstvo v evropskih prestolnicah, ki so mesece pritiskale na ZDA, naj prispevajo več.

NATO je prvič sestrelil ruske drone nad poljskim zračnim prostorom po tem, ko je prišlo do "kršitve" poljskega ozemlja. Poljska je poročala o 19 predmetih, ki so vstopili v njen prostor. Evropski uradnik je trdil, da je šlo za namerno provokacijo Moskve. Ukrajinski predsednik Zelenski je kritiziral "pomanjkanje akcije" zahodnih voditeljev po incidentu.

Nemške oblasti so identificirale vse člane komanda, ki naj bi septembra 2022 izvedel sabotažo na plinovodih Severni tok. Hkrati aretacija ukrajinskega državljana zaradi suma vpletenosti v napad odpira številna vprašanja in sproža ugibanja o motivih in ozadju incidenta.

Kitajska je gostila veliko vojaško parado ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, na kateri so bili prisotni svetovni voditelji, kot so Vladimir Putin, Kim Jong-un in Aleksander Lukašenko. Donald Trump naj bi bil razočaran nad Putinom. Predsednik predstavniškega doma ZDA Mike Johnson je Rusijo, Kitajsko in Iran označil za novo 'os zla'.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ker naj bi s tem financirali vojno v Ukrajini. Hkrati pa New York Times poroča, da so ameriške mornariške specialne enote leta 2019 izvedle operacijo v Severni Koreji, kjer so ubile več civilistov. Operacijo naj bi odobril prav Trump.

V ruski jedrski elektrarni Kursk je zagorelo, potem ko je ruska vojska sestrelila ukrajinski dron. Pentagon naj bi že mesece prepovedoval Ukrajini uporabo ameriških raket ATACMS za napade na cilje globoko znotraj Rusije, čeprav je Biden pred odhodom dovolil uporabo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je odzval na srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, predstavniki EU in Donaldom Trumpom. Voditelji so pohvalili Trumpa, ker je ponudil roko Kremlju. Po pogovorih o vojni v Ukrajini naj bi prišlo do srečanja med predsednikoma Putinom in Zelenskim, vendar je Merz Putina obtožil zavlačevanja. Medtem je ukrajinski vojak z golimi rokami uničil ruski eksplozivni dron.

Spletno srečanje med Zelenskim, Trumpom in evropskimi voditelji je pokazalo, da Evropa še vedno ne želi miru, temveč poraz Rusije. Ruske sile so na vzhodu Ukrajine začele uporabljati novo taktiko, ki vključuje hitre in natančne udare s pomočjo globoko infiltriranih enot in dronov nove generacije, kar omogoča hitrejše zavzetje ukrajinskih mest.

Volodimir Zelenski se je preko videokonference pogovarjal z Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji, pri čemer so razpravljali o povečanju pritiska na Rusijo. Zelenski je ponovno obtožil Rusijo, da zavlačuje srečanje med njim in Putinom. Izrazil je tudi nezadovoljstvo, ker Madžarska in Slovaška še vedno kupujeta rusko nafto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa prosil za dobavo orožja dolgega dosega, če bo Rusija še naprej zavračala prekinitev ognja. Hkrati je Zelenski poudaril, da Ukrajina ne bo kršila svoje ustave glede ozemeljskih vprašanj in da Ukrajinci ne bodo odstopili svojega ozemlja okupatorjem.

Evropska komisija je potrdila, da je letalo Ursule von der Leyen med letom v Bolgarijo utrpelo motnje v signalu GPS. Sumijo, da je za motnjami odgovorna Rusija. Incident se je zgodil med približevanjem letala letališču v Bolgariji.

Po pogovoru med Vladimirom Putinom in Donaldom Trumpom naj bi Rusija načrtovala zavzetje celotnega Donbasa, če ga Ukrajina ne bo prostovoljno prepustila. Medtem pa je na Poljskem prišlo do kritik vodje Zveze Ukrajincev na račun Nawrockega, na kar se je odzval tiskovni predstavnik predsednika.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov želi vključiti Kitajsko v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Medtem pa je ukrajinska vojska izvedla več napadov na ruski naftovod, ki povezuje Rusijo z Evropo, kar je povzročilo dvig cen nafte in obsodbo Slovaške.

Združene države Amerike so pripravljene Ukrajini zagotoviti obveščevalne podatke, nadzor nad bojiščem ter sredstva za zračno obrambo kot del varnostnih jamstev po koncu vojne. Ta podpora bo zagotovljena, če bodo evropske države pripravljene napotiti več deset tisoč vojakov. Washington s to potezo nakazuje pomembno spremembo v svoji strategiji pomoči Ukrajini, usmerjeno v zaščito države po koncu spopadov.

Madžarska meni, da Ukrajina ne bi smela postati članica Evropske unije. Medtem pa naj bi Ukrajina načrtovala nakup ameriškega orožja, pri čemer naj bi uporabila denar iz Evrope. Geopolitični analitik Glenn Diesen kritizira ta načrt in ga označuje kot nepremišljen poskus konfrontacije z Rusijo z orodji, ki jih Evropejci ne posedujejo, ter usposabljanje ukrajinskih vojakov.

V Italiji so aretirali 49-letnega ukrajinskega državljana Serhija K., ki naj bi bil eden od glavnih organizatorjev sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 leta 2022. Aretacija je bila izvedena skoraj tri leta po sabotaži.

Ukrajina je ZDA ponudila nakup ameriškega orožja v vrednosti 100 milijard dolarjev, financiranega s strani Evrope, v zameno za zagotovitev varnostnih jamstev po sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo.

Nemčija bo počakala s sprejetjem odločitve o morebitni vojaški pomoči Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja. Pripravljena je okrepiti finančno podporo in usposabljanje ukrajinskih sil, vendar bo o nadaljnji vojaški pomoči odločala šele, ko bo jasen okvir varnostnih jamstev za Ukrajino.

Donald Trump je ponovil obtožbe proti Ukrajini, češ da je začela vojno z Rusijo, in dejal, da sta za tango potrebna dva. Po srečanju z Donaldom Trumpom je Vladimir Putin dejal, da bi Rusija in ZDA lahko okrepili gospodarsko sodelovanje, medtem pa naj bi ExxonMobil pregovarjal z Rosneftom o vrnitvi v Rusijo.

Članki poročajo o naraščajočih napetostih in premikih v evropski politiki in varnosti. Italijanski medij poroča o koncu ameriške prevlade in zahodni militarizaciji. V Nemčiji se razpravlja o ponovnem vzponu kot vojaške sile, medtem ko obrambni minister kritizira predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zaradi izjav o vojaških možnostih za Ukrajino. Poleg tega nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki živi v ruskem izgnanstvu, kritizira prizadevanja Ukrajine za vstop v NATO.

Analize kažejo, da se možnosti za mirovne pogovore med Ukrajino in Rusijo zmanjšujejo, saj obe strani nista pripravljeni na kompromise. Donald Trump je glede Ukrajine v štirih dneh spremenil svojo retoriko, kar je zmanjšalo upanje na njegovo posredovanje. Vladimir Putin izhaja kot zmagovalec iz trenutne situacije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k takojšnji aktivaciji varnostnih jamstev, ki jih je Ukrajini obljubila Koalicija voljnih, in izrazil upanje v boljšo usklajenost med ZDA in Evropo. Medtem pa administracija Donalda Trumpa prekinja financiranje varnosti evropskih držav, ki mejijo na Rusijo. V Parizu je potekalo še eno srečanje Koalicije voljnih o vojni v Ukrajini, kjer sta se Francija in Velika Britanija zavzeli za napotitev evropskih enot v Ukrajino, medtem ko je Poljska postala ranljiva zaradi notranjih delitev.

Po srečanju Trumpa in Putina v Aljaski se pojavlja zaskrbljenost, da bosta o usodi Ukrajine odločala le Washington in Moskva. Lavrov si prizadeva v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino vključiti Kitajsko. Trump je poudaril, da bi morala Evropa nositi glavno breme varnostnih jamstev za Ukrajino, ZDA pa bi imele le podporno vlogo.

Beloruski KGB je aretiral poljskega državljana pod obtožbo vohunjenja, kar je sprožilo odziv poljskih oblasti. Po poročanju beloruskih medijev naj bi imel 27-letni Poljak pri sebi tajne dokumente z vojaških vaj Zapad-2025. Poljsko zunanje ministrstvo preverja informacije in opozarja, da bi lahko šlo za provokacijo beloruskega režima. Minister Radosław Sikorski je potrdil, da poljski resort že dela na primeru in da je aretirani poljski državljan menih.

Po poročilih poljskega portala nczas.com se izraelska vojska pripravlja na obsežno operacijo v Gazi in je izdala ukaz o takojšnji evakuaciji. Medtem v Sloveniji, natančneje v Portorožu, poteka konferenca Icampp, na kateri Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani gosti znanstvenike iz izraelskega tehnološkega inštituta Technion. Spletni portal rdecapesa.com izpostavlja, da je Technion ključni akter pri razvoju tehnologij, ki jih izraelski orožarji uporabljajo za proizvodnjo orožja.

Poljska je aktivirala člen 4 Severnoatlantske pogodbe po tem, ko je v njen zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov, ki so domnevno prileteli iz Belorusije. Premier Donald Tusk je napovedal, da bo Poljska izkoristila člen 4, ki predvideva posvetovanje z zavezniki, če je ogrožena varnost katere od pogodbenic. Zveza NATO je potrdila, da so se posvetovanja že začela in da so zavezniki pripravljeni braniti ozemlje NATO. General Gromadziński je pohvalil odziv vojske in sestrelitev dronov.

Donald Trump naj bi Ukrajino oborožil z močnim orožjem, medtem ko poziva Evropo, naj preneha kupovati rusko nafto. Poljski premier Donald Tusk se je odzval na Trumpovo zahtevo in izpostavil, da imajo težave le z dvema državama, pri čemer je ciljal na Slovaško in Madžarsko.

Glede na najnovejše ankete, ki jih je izvedla agencija IBRiS za 'Rzeczpospolito', večina poljskih državljanov nasprotuje vključitvi Ukrajine v NATO. Različne politične opcije, vključno z volivci strank PiS, Konfederacije in Razem, izražajo zadržanost glede te možnosti. Podpora vstopu Ukrajine v NATO je najnižja med volivci opozicije.

Zaradi nedavnih ruskih zračnih napadov je vlada v Kijevu sklicala Nato-Ukrajinski svet. Istočasno naj bi rusko mornariško brezpilotno letalo potopilo skrivno ukrajinsko ladjo Simferopol na kanalu Bâstroe, ki ga je poglobila Ukrajina, blizu meja Nata in EU, ki jih varuje Romunija. Ta incident predstavlja novo taktiko Rusije in je šokiral Kijev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj uvede 100-odstotne carine na Kitajsko in Indijo, da bi s tem pritisnila na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Hkrati pa naj bi Evropska unija leta 2025 Ukrajini namenila rekordno vojaško pomoč, s čimer bi podprla državo v obrambi pred rusko agresijo. Nemčija in druge članice EU naj bi za to namenile velike vsote denarja.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.