APDEJT.si

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Palestinska strelca sta na avtobusni postaji v Jeruzalemu ubila šest ljudi in ranila osem. Hamas je streljanje pohvalil kot naravni odziv na izraelske vojaške operacije. Palestinski predsednik Mahmud Abas, Združeni narodi in Evropska unija so obsodili napad. Izraelski premier Netanjahu se je odzval na smrtonosni teroristični napad.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med napadi na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je bilo najmanj osem ruskih napadalnih dronov usmerjenih proti Poljski. Pri sestrelitvi so sodelovali poljski F-16, nizozemski F-35 ter AWACS in Natovi leteči tankerji.

Finski predsednik je izjavil, da Rusija testira meje NATA in da vojna ni več omejena na Ukrajino. Po ruskih napadih z droni nad Poljsko je NATO izvedel novo operacijo, Norveška pa je napotila bojna letala na Poljsko. Odkrili so slabosti zaveznikov pri obrambi pred droni. Donald Trump je pozval NATO, naj uvede visoke carine (50-100%) na Kitajsko do konca ukrajinskega konflikta, ter ponovil poziv k enotnim in strogim sankcijam proti Rusiji in prekinitvi nakupa ruske nafte.

V zadnjih 48 urah naj bi Izrael izvedel več napadov v regiji, vključno z bombardiranjem Gaze, kjer naj bi porušili najmanj 50 stanovanjskih stolpov in ubili več sto ljudi. Napadi naj bi bili izvedeni tudi v Siriji (Homs, Latakia, Palmira), Libanonu (Hermel, Bekaa) in Tuniziji. Medtem se pojavljajo poročila, ki kažejo, da je Izrael igral ključno vlogo pri vzpostavitvi pripovedi, da je Iran odgovoren za napade na judovske ustanove v Avstraliji, kar je poslabšalo odnose med Teheranom in Canberro.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je razkril, da se je 26 držav zavezalo prispevati k varnosti Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Vsaka država iz koalicije pripravlja dokumente o svoji udeležbi pri zagotavljanju varnostnih jamstev. Pričakuje se, da bodo tudi ZDA podprle varnostna jamstva in bodo vključene v proces na vseh stopnjah. Macron je dejal, da srečanje med Putinom in Zelenskim ter srečanje Rusije, ZDA, Ukrajine in EU postajata realnost. Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da Poljska ne bo poslala vojakov v Ukrajino, niti po koncu vojne z Rusijo.

Napetosti med ZDA in Rusijo se zaostrujejo. Po poročanju vtforeignpolicy.com je Trump odobril napotitev raket za napad na Moskvo pod pritiskom Nata in EU, medtem ko libertarianinstitute.org poroča, da večina Američanov ne verjame, da lahko Trump konča vojne v Ukrajini in Gazi. Razmišlja tudi o preimenovanju obrambnega ministrstva v "Ministrstvo za vojno". Zelensky medtem zahteva milijardo dolarjev mesečno od držav Nata za nakup orožja v ZDA, nemško vodstvo pa se "mentalno pripravlja" na dolgo vojno.

Ukrajina je sprožila obsežen napad z droni na več ruskih regij, vključno z Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruske oblasti trdijo, da je protizračna obramba prestregla 221 dronov, vendar je napad povzročil požare, med drugim tudi v ropnem pristanišču Primorsk v Leningradski oblasti, kjer je zagorelo na ladji.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da tuje vojaške sile ne morejo zagotoviti varnostnih jamstev za Ukrajino. Poleg tega je Rusija izrazila nestrinjanje z morebitno irsko mirovniško misijo v Ukrajini, kar je povzročilo diplomatski spor.

Rusija je po skoraj treh desetletjih ponovno aktivirala jedrsko bojno križarko Admiral Nahimov, kar je pomemben trenutek za rusko mornarico. Ukrajinski poslanec pa je priznal, da je država v triletni vojni z Rusijo izgubila "več generacij" vojakov, pri čemer naj bi po nekaterih podatkih število žrtev preseglo 1,7 milijona.

Donald Trump je napovedal, da bo pomagal Ukrajini, in izrazil prepričanje, da se bo konflikt hitro končal. Poročilo televizije NBC pa navaja, da ZDA razmišljajo o vzpostavitvi varnostne cone na ukrajinskem ozemlju, če bo dosežen mirovni sporazum.

Ukrajinski predsednik Zelenski je ponovil, da je po ukrajinski ustavi nemogoče odstopiti ozemlje Rusiji in da bi se o tem lahko razpravljalo le na tristranskem srečanju. Če Rusija to zavrne, bi bilo treba uvesti dodatne sankcije. Pred srečanjem med Trumpom in Zelenskim, ki se ga bodo udeležili tudi evropski in Natovi voditelji, se pojavljajo pozivi k varnostnim jamstvom za Ukrajino, ki bi bila podobna členu 5. Severnoatlantske pogodbe.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponudil podporo Libanonu pri razoroževanju Hezbolaha in nakazal možnost umika izraelskih sil iz južnega Libanona. Ta ponudba sledi odločitvi libanonske vlade o razorožitvi te šiitske militantne skupine. Izraelska stran je pozitivno ocenila ta korak in izrazila pripravljenost za sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v regiji.

Sodeč po najnovejših anketah na Poljskem, mnenja o tem, ali bi morala Ukrajina pristati na ozemeljske ali politične koncesije Rusiji, ostajajo deljena. Medtem pa v Zagrebu ukrajinski dezerter poziva mlade Hrvate, naj se borijo za Ukrajino, medtem ko sam služi denar na Hrvaškem, kar sproža polemike o upravičenosti pozivanja k žrtvovanju iz udobja tujine.

Kremlj je odgovoril na ameriške grožnje z novimi sankcijami in zatrdil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini. Direktor češke obveščevalne službe BIS je izjavil, da Rusija želi razbiti češko družbeno povezanost in spodkopati zaupanje v institucije. Putin je predlagal ruski Dumi, da Rusija odstopi od Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Medvedev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Evropski poslanec Siegfried Mureșan je opozoril, da Rusija ni v vojni samo z Ukrajino, temveč cilja na celotno Evropo s spioniranjem, hibridnimi napadi in kršitvami zračnega prostora. Njegova izjava sledi incidentom, ko so ruski droni kršili zračni prostor Poljske. Medtem je hrvaški notranji minister Davor Božinović poudaril, da Hrvaška ne bo poslala svojih vojakov v Ukrajino, pri čemer se vlada drži načel glede situacije na Bližnjem vzhodu in ruske agresije v Ukrajini.

V Evropskem parlamentu so potekale razprave o Ukrajini, pri čemer je Kaja Kallas izpostavila potrebo po "pravičnem miru" in obljubila boj proti Rusiji. Roberto Vannacci je kritiziral neuspehe EU v zvezi z Ukrajino in pozval k pogajanjem. Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, ki podpira članstvo Ukrajine v Evropski uniji in poziva Evropsko komisijo, da čim prej začne pogajanja o pristopnih pogajanjih. Komisija in Parlament sta izrazila pripravljenost za začetek pogajanj o pristopu Ukrajine k EU, pri čemer so ultra-desničarske stranke temu nasprotovale.

Poljska je zahtevala nujno srečanje pod členom 4 Nata, potem ko so ruske drone vdrle v njen zračni prostor. Poljska vojska je nekaj dron sestrelila s pomočjo nizozemskih in italijanskih Natovih letal. Ukrajinski uradniki medtem opozarjajo, da Rusija intenzivira propagandne kampanje, katerih cilj je destabilizacija zahodnih družb in ustvarjanje kaosa. Strokovnjaki menijo, da Nato ni pripravljen na vojno z droni, tudi ker naj bi šlo za polistirenske drone.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom se je posmehoval podjetju Bed, Bath & Beyond zaradi njihove odločitve, da ne bodo odprli fizičnih trgovin v Kaliforniji. Abby Phillip s CNN je kritizirala Scotta Jenningsa zaradi neupoštevanja 'varnostnih ograj'. Predlagano je bilo rešitev za konec 'vojn prerazporejanja okrožij'. Zvezni sodnik je zavrnil prizadevanja Trumpove administracije za izogib odgovornosti glede dokumentov iz preiskave. V reviji Variety so objavili članek o naraščajočem fašizmu v ZDA. V Teksasu so zmanjšali število volišč, medtem ko Trump napada glasovanje po pošti.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je ukazal pospešeno širitev jedrskega arzenala države, kot odgovor na skupne vojaške vaje ZDA in Južne Koreje, ki jih vidi kot provokacijo in izraz volje za izzivanje vojne. Kim je poudaril, da se varnostno okolje okoli Severne Koreje zaostruje in zahteva 'hitro širitev' jedrskega programa.

Izrael je izvedel zračne napade na Jemen, pri čemer je bilo ubitih najmanj 35 ljudi, več kot sto pa je ranjenih. Hkrati je Izrael napadel tudi cilje v Katarju, kar je povzročilo kritike katarskega premierja, ki Netanjahuja obtožuje vodenja Bližnjega vzhoda v kaos. Netanjahu je Katar posvaril, da bo Izrael ukrepal, če Katar ne bo prenehal nuditi zavetja teroristom Hamasa. Različni viri poročajo o napadih na Hamas v Katarju, pri čemer nekateri trdijo, da je bil Trump o tem obveščen vnaprej, kar pa Katar zanika.

Belorusija in Združene države Amerike sta očitno dosegli dogovor. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izpustil 52 zapornikov, med njimi tudi dva Nemca, v Litvo. Pred tem je Lukašenko v Minsku sprejel posebnega odposlanca Donalda Trumpa, Coalea. Trump je ukinil sankcije proti beloruski letalski družbi Belavia.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) bo lahko pregledala vse jedrske objekte v Iranu, vključno s tistimi, ki so bili napadeni, je potrdil generalni direktor IAEA Rafael Grossi. Hkrati pa naraščajo napetosti med Izraelom in Iranom, saj obe strani mobilizirata sile in zaveznike po koncu "12-dnevne vojne". Obstajajo indikacije, da se pogovori o morebitni obnovitvi spopadov stopnjujejo tako v Teheranu kot v Jeruzalemu.

Rusija naj bi poslala drone proti Poljski, kar je izzvalo močan odziv Združenih držav Amerike, ki so Poljski zagotovile popolno podporo kot zaveznici v Natu. Dogodek je sprožil dodatno zaskrbljenost glede varnosti v regiji in stopnjevanja napetosti.

Vladimir Putin se je ta teden odpravil v Peking, da bi se udeležil slovesnosti ob 80. obletnici zmage v drugi svetovni vojni v Aziji. Xi Jinping je dejal, da je čas, da se zavzame jasno stališče proti hegemonizmu in politiki moči, kar je prikrita kritika ZDA. Kitajska, Rusija in Indija so se združile, da bi poslale jasno sporočilo enotnosti na srečanju Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu. Kim Jong Un se bo pridružil kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu, ruskemu Vladimirju Putinu in dvema ducatoma drugih voditeljev.

Steve Witkoff, posebni odposlanec Trumpa, je izjavil, da je Putin sprejel varnostna jamstva za Ukrajino, podobna Natovemu 5. členu. Po njegovih besedah so se dogovorili o prelomnih varnostnih jamstvih. Medtem se je poljski zunanji minister Radosław Sikorski udeležil srečanja "koalicije pripravljenih" o Ukrajini. Pred vrhom v Washingtonu so v ospredju varnostna jamstva, saj Zelenski potuje s ciljem in evropsko ekipo.

Poljsko operativno poveljstvo oboroženih sil je sporočilo, da je bilo operiranje poljskega in zavezniškega letalstva, povezano s kršitvami poljskega zračnega prostora, končano. Poveljstvo je tudi sporočilo, da se je varnostna situacija v poljskem zračnem prostoru stabilizirala in da se je "grožnja vrnila v normalno stanje". Ministrstvo za izobraževanje ni izdalo nobene informacije o zaprtju šol.

Nezadovoljstvo v Beli hiši narašča po presenetljivem izraelskem napadu na Katar, ključnega ameriškega zaveznika, o katerem ZDA niso bile pravočasno obveščene. Donald Trump naj bi v zasebnem telefonskem pogovoru izrazil bes in ogorčenje. Medtem se Palestinci v Gazi soočajo z brutalno izraelsko kampanjo razseljevanja in iščejo varno zavetje ob morju.

Izrael je bil obtožen nezakonitega in nehumanega ukaza o evakuaciji mesta Gaza. Premierja Netanjahuja je Trump označil za "vojnega heroja". Pojavili so se načrti ZDA in Izraela za predajo Gaze zasebnim nepremičninskim podjetjem. Izrael je bombardiral tudi Katar, Tunizijo, Libanon in Sirijo.

Nemški publicist Artur Weigandt je opozoril, da nihče nima poguma zahtevati reparacij od Moskve. Medtem ko Poljska zahteva reparacije od Nemčije, se Nemčija izogiba odgovornosti in Rusija se posmehuje ideji o reparacijah, čeprav sta obe državi uničevali Poljsko v preteklosti.

Kanada razmišlja o morebitni neposredni vojaški vlogi v Ukrajini po koncu konflikta. Premier Mark Carney je med obiskom v Kijevu obljubil nadaljnjo podporo Kanade. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je izjavil, da ne bo odstopil ozemlja Rusiji in želi, da Moskva ne bo del varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne. Kremelj je to označil za 'pot v nikamor'.

Rusija naj bi se pripravljala na nov preizkus jedrske rakete Burevestnik na arhipelagu Nova Zemlja, kar kaže na povečano aktivnost na tem območju. Medtem bo Kitajska na vojaški paradi predstavila vrsto novega orožja, vključno z raketami, droni in laserji, kar nekateri vidijo kot izziv vojaški prevladi ZDA.

Donald Trump je izjavil, da Indija ponuja popolno odpravo carin v trgovinskem sporazumu z ZDA, vendar je nakazal, da je za dogovor že pozno. Hkrati se je indijski premier Narendra Modi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kar naj bi bilo sporočilo Washingtonu po uvedbi visokih ameriških carin na indijsko blago.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril, da Rusija predstavlja destabilizacijski dejavnik za Evropo in svet. Poudaril je, da Rusija in Kitajska pospešeno proizvajata orožje. Rutte je tudi izrazil zaskrbljenost, da bi Rusija lahko napadla države članice Nata do leta 2031, zato je pozval k povečanju obrambnih izdatkov.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je med obiskom v Helsinkih, kjer se je srečal s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom in predsednikom parlamenta Jussijem Halla-ahojem, izrazil prepričanje, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen napasti nove države. Nawrocki je poudaril, da ne verjame v dobre namene Putina in kritiziral Donalda Tuska zaradi žalitve ameriškega naroda. Obisk v Helsinkih je del Nawrockijeve diplomatske ofenzive, ki jo je začel v Vilni.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN in sprožila aktivacijo člena 4 Severnoatlantske pogodbe. Hkrati so se okrepile napetosti med Rusijo in Natom, saj sta Rusija in Belorusija začeli vojaške igre blizu poljske meje. Nemčija ima lastne ugotovitve o incidentu z droni, ki pa jih ne bo javno objavila. Poljska trdi, da je sestrelila domnevne ruske drone, vendar ni bilo žrtev. Pojavljajo se vprašanja o ozadju incidenta in morebitnem testiranju obrambne pripravljenosti Nata.

Donald Trump je sprožil postopke deportacije za več deset tisoč nezakonitih tujcev. Agenti ameriške carinske in mejne zaščite so preprečili poskus kraje avtomobila v Washingtonu, D.C., medtem ko je Trump zaostroval boj proti kriminalu. Demokratski kongresnik Adam Smith je kritiziral Trumpovo federalizacijo Washingtona, D.C., kot rešitev za nasilni kriminal. Trump je pozval Cracker Barrel, naj vrne star logotip. John Bolton bi lahko kršil nacionalno varnost z razkritjem zaupnih informacij v svojih spominih.

Kreml je sporočil, da so rusko-ukrajinska mirovna pogajanja prekinjena in obtožil države Evropske unije za oviranje pogovorov. Kaczyński je kritiziral Trumpa zaradi njegovih izjav o vdoru ruskih dronov na Poljsko, češ da gre za zavajanje. V poljski javnosti se je pojavila razprava o tem, zakaj Poljska še ni zgradila učinkovitega sistema za boj proti dronom, pri čemer so odgovor na ruski vdor dronov ocenili kot neustrezen in predrag.

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti dvema sodnikoma in dvema tožilcema Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) zaradi njihove vloge v postopkih proti ameriškim vojakom in izraelskim uradnikom. Med sankcioniranimi je sodnica Kimbli Prost. Ozadje ukrepov je usmerjenost preiskav proti izraelski politiki.

Donald Trump se je v Beli hiši srečal s poljskim predsednikom Karolom Nawrockim. Hkrati je Trump izjavil, da je imel Izrael v preteklosti popoln nadzor nad ameriškim kongresom. Napovedal je tudi izvršni ukaz, ki bi zahteval identifikacijo volivcev na vseh ameriških volitvah. Sekretar za obrambo Pete Hegseth je izjavil, da lahko Trump odloči o spremembi oblasti v Venezueli s silo.

Donald Trump je ponovil svojo zaskrbljenost zaradi vse tesnejših odnosov med Indijo in Rusijo s Kitajsko. Volodimir Zelenski pa je srečanje s slovaškim premierjem Robertom Ficom označil za smiselno in napovedal nadaljevanje dialoga.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da vdor ruskih dronov v zračni prostor Poljske ni bil nesreča, temveč namerno dejanje velikega obsega. Po njegovih besedah je najmanj osem dronov vstopilo v poljski zračni prostor, kar predstavlja izjemno nevaren precedens za Evropo.

Po eksploziji neznanega objekta v Osinah na Lubelskem je preiskava razkrila, da je šlo za vojaški dron. Po neuradnih informacijah iz obrambnega ministrstva naj bi šlo za dron-vabik, ki ni imel bojne glave. Prokuratura je potrdila, da je do poškodbe drona prišlo zaradi eksplozivnih snovi. Vojska drona ni zaznala.

Medtem ko je srbski predsednik Aleksandar Vučić na srečanju s Putinom v Pekingu poudarjal, da Srbija ni uvedla sankcij proti Rusiji, je srbska političarka kritizirala znanega Hrvata. V drugem dogodku pa je 26 zahodnih držav izrazilo pripravljenost napotiti svoje vojake za zagotovitev premirja ali miru med Rusijo in Ukrajino.

Ameriški ekonomist Jeffrey Sachs meni, da bi morali Nato razpustiti že leta 1990, saj je postal orodje ameriškega ekspanzionizma. Medtem pa poročilo navaja, da bi se lahko evropske države v prihodnjih letih soočile z velikimi stroški za oborožitev, ki bi lahko znašali do 1.000 milijard dolarjev, zaradi morebitnega zmanjšanja ameriške vojaške prisotnosti na kontinentu.

Madžarski portal PestiSracok je ocenil, da je srečanje Karola Nawrockega z Donaldom Trumpom razkrilo popolno izolacijo poljskega premierja Donalda Tuska. Medtem pa so se v Parizu zbrali evropski voditelji, da bi predstavili svoj projekt vojaške podpore Ukrajini po koncu konflikta, s ciljem pridobiti podporo Združenih držav in vplivati na mirovna pogajanja.

Vojna v Ukrajini se je izkazala kot preizkusno območje za nove tehnologije dronov. Medtem je Poljska okrepila svojo mejo z Belorusijo, pripravljena na morebitne provokacije Rusije med vojaškimi vajami Zapad. Premier Donald Tusk je poudaril pripravljenost države na provokacije, potem ko je osem milijonov ljudi moralo poiskati zavetje med kršitvijo zračnega prostora. Poljska je sestrelila ruske drone, ki so vdrli v njen zračni prostor med napadom v Ukrajini.

Nekdanji britanski obveščevalni častnik Philip Ingram je opozoril na povečano možnost ruskega napada na Suwalki koridor, ozek pas ozemlja med Poljsko in Litvo. Ingram je izpostavil "resne opozorilne znake" in dejal, da bi ruski poskus zaprtja tega koridorja predstavljal neposreden izziv za Nato.

Na Poljskem posojilojemalci nestrpno pričakujejo odločitev Sveta za monetarno politiko glede obrestnih mer. Ekonomisti so razdeljeni glede morebitnega znižanja. V Romuniji večina državljanov želi, da bi jih EU bolje zaščitila v globalnem kontekstu in pred varnostnimi tveganji. V Bolgariji pa le 58 % ljudi meni, da je država imela koristi od članstva v EU, pri čemer inflacija ostaja največji problem. Bolgarija beleži tudi največjo rast cen v industriji v EU.

Ruska protizračna obramba je sestrelila 221 ukrajinskih dronov nad več kot desetimi ruskimi regijami. Poljsko bo na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov zastopal Marcin Bosacki, ne Radosław Sikorski. Viktor Orbán je izrazil prijateljstvo in solidarnost z Poljsko, a poudaril, da Madžarska ne sodeluje v vojni, medtem ko so Poljaki po njegovem mnenju vanjo močno vpleteni.