APDEJT.si

Po poročilih, ki so se pojavila v zadnjih dneh, naj bi Donald Trump in njegovo vojaško vodstvo ukazala Nacionalni gardi v vsaki državi ZDA, da razvije "enoto za hitro posredovanje", sestavljeno iz vojakov, usposobljenih za obvladovanje civilnih nemirov in izgredov. Te enote bi bile pripravljene za posredovanje v nekaj urah.

V Zahodni Franciji je voznik na otoku Nouvelle-Aquitaine namenoma povozil več pešcev na razdalji več kilometrov. Dve osebi sta bili huje poškodovani. Policija je osumljenca aretirala. Motiv za dejanje še ni znan, vendar je po nekaterih poročilih vzklikal "Allahu akbar".

Neznani droni so v soboto ponovno povzročili prekinitev prometa na drugem največjem nemškem letališču v Münchnu. Na tisoče potnikov je noč s petka na soboto preživelo na letališču. Prvi leti so bili v soboto, 4. oktobra 2025, opazno zamujeni, vendar se je promet po 7. uri zjutraj postopoma začel normalizirati.

Letališče v Münchnu je bilo v četrtek zvečer začasno zaprto zaradi opaženih dronov v bližini in na območju letališča. Odpovedanih je bilo 17 letov, prizadetih pa je bilo skoraj 3000 potnikov. Letališče je kasneje ponovno vzpostavilo normalno delovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je zmanjšanje števila ameriških vojakov v Romuniji označil za "ne zelo pomembno", medtem ko je ruska propaganda to izkoristila za trditve, da Trump pritiska na evropske zaveznike, da sami financirajo vzdrževanje ameriških enot in baz. Zmanjšanje ameriške prisotnosti je sprožilo zaskrbljenost in različne odzive v romunski politiki.

Na vlaku, ki je vozil proti Londonu, se je zgodil napad z nožem, v katerem je bilo ranjenih več ljudi. Policija je prejela klic ob 19.39 po lokalnem času in na postajo Huntingdon poslala oborožene policiste, kjer so ustavili vlak. Deset ljudi je bilo odpeljanih v bolnišnico, devet jih je v kritičnem stanju. Policija je aretirala dva osumljenca, protiteroristična enota pa podpira preiskavo.

Odločitev predsednika Trumpa, da domnevni narkokartel, ki ga ZDA povezujejo z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, označi za tujo teroristično organizacijo, daje Pentagonu vrsto novih možnosti, je dejal vojni sekretar Pete Hegseth. Hkrati pa velika večina Američanov (47 %) nasprotuje uporabi ameriških sil za odstranitev venezuelskega predsednika Madura, medtem ko jo podpira le 21 %.

Ameriška mornarica si prizadeva iz Južnokitajskega morja rešiti lovca F/A-18 Super Hornet in helikopter MH-60, ki sta strmoglavila konec oktobra med delovanjem z USS Nimitz. Analitiki opozarjajo, da bi lahko razbitine, če bi jih prva dosegla Kitajska, Pekingu ponudile dragocene obveščevalne podatke. Vse osebje je bilo rešeno, vzrok nesreče pa ni znan, čeprav je Donald Trump nakazal, da je morda šlo za 'kontaminirano gorivo'.

Madžarska je blokirala dostop do 12 ukrajinskih spletnih mest kot odgovor na podoben ukrep Kijeva proti madžarskim portalom, ki jih obtožujejo proruske propagande. Premier Viktor Orbán minimalizira prelete madžarskih dronov nad Ukrajino in jo označuje za 'nesuvereno državo'. Medtem je Orbán prejel podporo Avstrije pri nasprotovanju vstopu Ukrajine v Evropsko unijo, pri čemer Madžarska vztraja pri vetu.

V ZDA naj bi nekdanji generali in visoki vojaški častniki molčali zaradi strahu, da bo Donald Trump uporabil vojaško zakonodajo proti njim, če bodo kritični. Člani vojske so zaskrbljeni zaradi člena 88 enotnega zakonika vojaškega pravosodja, ki prepoveduje 'nespoštljive besede' o uradnikih. Hkrati je prizivno sodišče dalo sodnici Aileen Cannon 60 dni časa, da ukrepa glede preostalega dela poročila Jacka Smitha, sicer bo zadevo prevzelo prizivno sodišče.

Flotila Global Sumud se približuje Gazi, sooča pa se z naraščajočimi nevarnostmi, vključno z napadi z droni in izraelskimi grožnjami. Španija je napotila vojno ladjo Fuhrer P-46, da bi zaščitila humanitarne flotile, ki poskušajo dostaviti pomoč Gazi. Pristaniški delavci v Livornu so blokirali ameriško vojaško ladjo v podporo Palestini in flotili.

Združene države Amerike razmišljajo o prošnji Ukrajine za dobavo raket Tomahawk dolgega dosega, kar bi lahko ogrozilo večja ruska mesta in oslabilo rusko vojaško industrijo. Hkrati se znotraj NATA povečuje pripravljenost na morebitne ruske kršitve zračnega prostora, vključno z možnostjo sestrelitve ruskih letal. Povečujejo se tudi vojaške zaloge in stopnja pripravljenosti, kar kaže na priprave na morebiten obsežen spopad.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaprosil za rakete Tomahawk, ki bi Ukrajini omogočile napade globoko v Rusijo. ZDA razmišljajo o prodaji teh raket Ukrajini, kar je potrdil tudi JD Vance. Rusija je opozorila, da bodo ameriški vojaki, ki bi Ukrajini pomagali pri uporabi raket Tomahawk, postali tarče. Boris Pistorius je v Varšavi izjavil, da Rusija postaja vse večja grožnja za NATO.

Igor Rogov, nekdanji sodelavec štaba Navalnega v Saransku in koordinator mordovskega oddelka "Odprte Rusije" Mihaila Hodorkovskega, je v Poljski priznal, da je delal za rusko obveščevalno službo FSB. Poljske oblasti so se zanj začele zanimati po izpovedi njegove žene. Rogova in njegovo ženo Irino so v Poljski aretirali leta 2024, kamor sta odšla po ruski invaziji na Ukrajino. Rogov je v državi dobil politični azil.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal ukaz o vpoklicu 135.000 novih vojakov za obvezno služenje vojaškega roka v ruski vojski. To je 2.000 več kot v istem obdobju lani. Meduza poroča, da se vpoklic nanaša na moške, stare od 18 do 30 let.

NATO je ponovno potrdil svojo zavezanost Romuniji, pri čemer je Martin O'Donnell izjavil, da se lahko zavezniške sile hitro napoti na ozemlje države. Medtem je Rusija zavrnila obtožbe o kršitvah zračnega prostora NATO kot 'histerijo'. Opozorilo, naslovljeno na Rusijo, vključuje grožnjo sestrelitve letal, ki bi kršila zračni prostor držav NATO.

Članek na alternet.org izpostavlja problem verskega fundamentalizma v ZDA in njegovo povezavo z zunanjo politiko, pri čemer se avtor spominja, kako se je po 11. septembru v akademskih krogih okrepila razprava o Bližnjem vzhodu in verskih sektah. Na zerohedge.com pa je objavljen članek o profesorju Johnu J. Mearsheimerju, ki analizira, kako je NATO vodil Ukrajino v konflikt, pri čemer se sklicuje na njegovo predavanje iz leta 2014.

Ruska bombna letala so vdrla v estonski zračni prostor in se usmerjala proti glavnemu mestu Talin, kar je povzročilo resnejšo situacijo, kot je bilo sprva uradno poročano. Ukrajina je napovedala, da bo na Dansko poslala vojaško misijo, ki bo delila izkušnje v boju proti brezpilotnim letalom. ZDA pa razmišljajo o pošiljanju raket Tomahawk Ukrajini, kar bi lahko povečalo tveganje za širši konflikt v Evropi.

V Kopenhagnu so se zbrali voditelji držav EU, da bi razpravljali o skupnih prizadevanjih za boljšo obrambo in odvračanje po nedavnih kršitvah zračnega prostora, ki so jih povzročila ruska bojna letala in kamikaze droni. Medtem pa v Nemčiji poteka razprava o tem, ali naj Bundeswehr sestreljuje drone nad Nemčijo, kar bi lahko imelo precejšnje tveganje in zahtevalo spremembo ustave. Poudarek je na zaščiti kritične infrastrukture in določitvi pravil za sestreljevanje v Natovem zračnem prostoru.

Pri ponudniku podpore za Discord je prišlo do vdora, ki je razkril približno 70.000 slik osebnih dokumentov, ki so jih uporabniki posredovali za preverjanje starosti. Napadalci so pridobili dostop do teh podatkov, kar poudarja tveganja, povezana z uporabo platform za preverjanje identitete.

Združene države Amerike so odobrile prodajo delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je sprožilo oster odziv Kitajske. Ta poteza je prva tovrstna prodaja, odkar se je predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, in sledi srečanju med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji, kjer sta poskušala doseči trgovinski dogovor.

Ameriška vojska je napovedala nadaljnje korake v programu Janus, ki je namenjen razvoju jedrske energije naslednje generacije. Izbranih je bilo devet lokacij za morebitno postavitev mikroreaktorskih elektrarn, Defense Innovation Unit pa je objavil poziv za komercialne rešitve na področju naprednih jedrskih tehnologij. Cilj programa Janus je zagotoviti zanesljivo in varno energijo za podporo obrambnim instalacijam in kritičnim misijam.

V bližini Sabaudie v Italiji je strmoglavilo dvosedežno letalo italijanskega vojnega letalstva T-260B. V nesreči, ki se je zgodila v Narodnem parku Circeo, sta umrla oba vojaška pilota na krovu. Vzrok nesreče še ni znan.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo zahtevi Palestine za pridružitev bloku BRICS, ki spodbuja multilateralizem in gospodarsko sodelovanje. Medtem je Izrael od začetka leta odobril gradnjo več kot 23.000 stanovanj na Zahodnem bregu, kar je dvakrat več kot v letu 2024. Pripoznanje Palestine je pomembno za prihodnost tako Palestincev kot Izraelcev in za kohezijo avstralske družbe.

Iranska televizija je objavila videoposnetek, za katerega trdi, da prikazuje posnetke, ki so jih posneli iranski vohuni znotraj izraelskih jedrskih objektov, vključno z osebnimi podatki izraelskih strokovnjakov. Hkrati je iranski zunanji minister Abbas Araqchi izjavil, da bo Teheran zavrnil inšpekcije ZN svojih jedrskih lokacij, če bodo zahodne sile ponovno uvedle sankcije ZN.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Madžarsko, da so njeni izvidniški droni kršili ukrajinski zračni prostor. Po posvetu z vojaškimi poveljniki je Zelenski odredil preiskavo incidenta. Madžarska vlada je obtožbe zanikala, zunanji minister Péter Szijjártó pa je dejal, da je Zelenski zaradi protimadžarskega stališča 'izgubil razum' in da vidi 'strahove'. Odnosi med Kijevom in Budimpešto so že dlje časa napeti.

Članek na alternet.org raziskuje potencialne negativne posledice priključitve Kanade s strani Združenih držav, pri čemer izpostavlja zaskrbljenost kanadskih državljanov glede možne invazije. Po drugi strani pa newsbusters.org poroča o poskusih CNN, da bi krivdo za vojaške vaje zveze NATO v Grenlandiji pripisali Donaldu Trumpu, namesto Rusiji, kar pa so danski vojaški voditelji zavrnili.

Objavljena je bila anketa, ki kaže, da 67 % Poljakov podpira sestreljevanje ruskih letal, ki kršijo zračni prostor držav članic Nata, medtem ko je proti temu 8,7 % vprašanih. V Evropi potekajo razprave o uporabi orožja proti ruskim letalom nad Baltskim morjem. Obenem pa so se pojavili očitki na račun zahodnih medijev glede njihovega poročanja o Ukrajini.

Tri ruska bojna letala MIG-31 naj bi v petek kršila estonski zračni prostor za dvanajst minut, kar je Tallinn pozvalo k posvetovanju v skladu s členom 4 pogodbe NATO. Rusija zanika vdor. Zaradi incidenta bodo Združeni narodi sklicali nujno srečanje.

Po preštetju več kot 99 % glasov je proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) osvojila več kot 50 % glasov in si zagotovila večino v parlamentu. Kljub temu se pojavljajo polemike in negotovost glede izida. Po poročilih ima stranka predsednice Maie Sandu 44,13 % glasov, proruski Patriotski blok pa 29,22 %. Opozicija je skupno dosegla 49,54 %, vendar ni enotna.

V Poljski so pridržali ukrajinskega državljana Volodymyra Z., ki ga Nemčija išče zaradi suma sodelovanja pri eksplozijah na plinovodu Severni tok leta 2022. Poljski odvetnik je potrdil aretacijo, vendar uradne izjave oblasti še ni.

Ameriški novinar Seymour Hersh hvali Donalda Trumpa za pritisk na izraelsko vlado glede dogovora s Hamasom o izpustitvi talcev. Kljub temu Hersh meni, da se ubijanje v Gazi še ni končalo. Medtem je izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar izjavil, da Izrael ne bo popustil glede popolne razorožitve Hamasa v skladu z mirovnim načrtom Donalda Trumpa za območje Gaze.

Med obsežno vojaško vajo "Ferocious Bison" v Nemčiji je umrl 28-letni nizozemski vojak. Incident se je zgodil v torek zvečer.

Donald Trump in Vladimir Putin sta se dogovorila za srečanje v Budimpešti glede vojne v Ukrajini, je sporočil madžarski premier Viktor Orban. Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegovo spremstvo je novica presenetila. Medtem nemška vlada načeloma podpira ponovno srečanje Trumpa in Putina, vendar ostaja skeptična. Trump je pred Zelenskijim obiskom v Washingtonu opravil telefonski pogovor s Putinom.

Izraelska vojska je prestregla več plovil Globalne Sumud Flotille, ki so bila namenjena v Gazo s humanitarno pomočjo, kar je povzročilo mednarodno ogorčenje in proteste. Hamas je dejanje označil za piratstvo in terorizem. Med aretiranimi je bila tudi Greta Thunberg. Skupno je bilo prestreženih več kot 39 plovil.

Po tem, ko demokrati v senatu niso podprli resolucije o nadaljnjem financiranju, se je začela zaustavitev delovanja ameriške vlade, kar prinaša novo obdobje negotovosti. Kljub zaustavitvi naj to ne bi vplivalo na delovanje mejnih prehodov, letališč in bistvenih aktivnosti vojaških baz. Smithsonian Institution pa je kljub težavam in napadom Trumpove administracije sporočil, da bo zaenkrat ostal odprt. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je kritizirala demokrate, ker naj bi dajali prednost nezakonitim priseljencem pred ameriškimi državljani, medtem ko naj bi mreža nevladnih organizacij, financirana s strani anonimnih donatorjev, pritiskala na demokrate, da bi zaustavili vlado.

Donald Trump je napovedal ponovno izvajanje jedrskih poskusov, pri čemer je kot razlog navedel jedrske poskuse drugih držav. Demokrati so idejo kritizirali, saj menijo, da bi to bil "darilo" tujim nasprotnikom. Kitajska je opozorila na to. Trump je poudaril pomembnost teh testov.

ZDA naj bi prenašale stroške in posledice vojne v Ukrajini na Evropo, medtem ko Ukrajina z domačimi droni cilja na rusko naftno infrastrukturo, kar povzroča pomanjkanje goriva v Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelensky je potrdil, da je Izrael Ukrajini dobavil sistem zračne obrambe Patriot. Poleg tega sta Ukrajina in Sirija obnovili diplomatske vezi.

Pred neformalnim vrhom Evropske unije v Köbenhavnu je češki premier Petr Fiala napovedal podporo Češke krepitvi vzhodne meje EU in Nata ter pobudam za pospešen razvoj modernih tehnologij, vključno z ustanovitvijo dronovske alianse, ki bo vključevala tudi Ukrajino. Slovaški premier Robert Fico se prav tako odpravlja v Köbenhavn na isti vrh, kjer bodo voditelji razpravljali o Ukrajini, varnostnih razmerah v Evropi in njenem krepitvi. Fico se bo srečal tudi z nemškim politikom Friedrichom Merzom.

NATO je okrepil protizračno obrambo po tem, ko so skrivnostni droni ogrožali vojaške baze in letališča po Evropi. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da Rusija ni nikoli imela in nima namena napasti držav NATO ali EU, vendar bo na vsako agresijo proti Rusiji odločno odgovorila. Nemška vlada nima enotnega stališča glede sestreljevanja ruskih letal, ki kršijo zračni prostor zavezništva.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je Antifo uradno označila za domačo teroristično organizacijo. Ta odločitev je bila sprejeta dan po pogrebu konservativnega aktivista Charlieja Kirka, pri čemer je Trumpova administracija za njegovo smrt okrivila "radikalno levo nasilje". Uredba naj bi odgovorila na rekrutiranje, urjenje in radikalizacijo mladih Američanov, ki naj bi sodelovali v nasilnih dejanjih in zatiranju političnih aktivnosti.

Članki poročajo, da je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišljala o ponovni uvedbi podzemnih jedrskih poskusov, kar je sprožilo kritike demokratov. Trump je odločitev utemeljeval s poskusi, ki jih izvajajo druge države. Kitajska je ZDA opomnila na zavezo moratoriju na jedrske poskuse in Pogodbi o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Poročali so tudi o premestitvi jedrskih podmornic bližje Rusiji.

Izraelska vojska je zaprla al-Rašid, zadnjo pot, ki povezuje sever in jug Gaze. Agencija AFP poroča, da je s tem prekinjena zadnja možnost dostopa v severni del območja. Medtem je preiskava Channel 4 News razkrila, da je vrednost uvoza orožja iz Združenega kraljestva v Izrael junija dosegla rekordno raven, kljub napovedi vlade o ustavitvi 29 izvoznih dovoljenj v Izrael v letu 2024.

Avtoritarnost v zahodnem imperiju narašča, pri čemer je bila izpostavljena direktiva predsednika Trumpa o varnosti, ki širi zvezno moč za "motenje" posameznikov ali skupin, ki "spodbujajo nasilje". Hkrati pa se pojavljajo pomisleki glede stanja ameriške demokracije, kjer nekateri opazujejo erozijo pravne države, ustave in svobode govora.

V nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein so v noči na petek opazili neznane drone, zaradi česar so varnostne službe sprožile preiskavo zaradi suma vohunjenja ali sabotaže. Incident se je zgodil po tem, ko so drone opazili tudi v sosednji Danski. Ministrica za notranje zadeve Schleswig-Holsteina, Sabine Suetterlin-Waack, je potrdila, da preiskava poteka.

Rusko zunanje ministrstvo je zavrnilo obtožbe o vpletenosti v povečane lete neznanih dronov nad vojaškimi oporišči v Evropi, ki jih NATO pripisuje Rusiji. Ministrstvo je kritično tudi do ideje EU o vzpostavitvi "zidu dronov" ob mejah z Rusijo, ki jo vidi kot poskus upravičevanja povečanja vojaške porabe.

Donald Trump naj bi pritiskal na Benjamina Netanjahuja, da bi dosegel dogovor o končanju spopadov v Gazi. Srečanje med Trumpom in Netanjahujem v Beli hiši naj bi bilo namenjeno končanju izraelske vojaške blokade Gaze. Vendar pa viri blizu Trumpa izražajo zaskrbljenost, da bi srečanje lahko ušlo izpod nadzora.

Združene države Amerike povečujejo svojo vojaško prisotnost v Karibih in izvajajo vojaške vaje blizu venezuelske meje. Kljub temu, da predsednik Trump zanika načrte za napad na Caracas, vojaške priprave nakazujejo drugačno sliko. Trump je v intervjuju zanikal, da bi ZDA vstopile v vojno z Venezuelo, hkrati pa je ponovil obtožbe o slabem ravnanju Venezuele z ZDA, vključno s pretokom droge in priseljevanjem kriminalcev.

Saudski prestolonaslednik Mohamed bin Salman prihodnji teden obiskuje Washington, kjer si želi skleniti obrambni dogovor, ki bi presegel katarskega. Prav tako si prizadeva za pridobitev čipov za umetno inteligenco, dronov, ki jih poganja umetna inteligenca, in potencialno ameriškega jedrskega orožja, nameščenega v njegovi državi. Njegov seznam želja razkriva samozavest voditelja.

Podpredsednik Združenih držav JD Vance je izjavil, da je testiranje jedrskega orožja ključnega pomena za ameriško obrambo. Medtem je Jen Psaki na MSNBC zanikala, da bi vedela za načrte predsednika Trumpa o testiranju jedrskega orožja, pri čemer naj bi Trump to napovedal brez ustreznega pojasnila in konteksta.

Po poročanju NBC, se ZDA pripravljajo na različne možnosti napadov znotraj Venezuele, usmerjene proti domnevnim trgovcem z drogami. Ameriške oblasti naj bi razmišljale o ofenzivi v naslednjih tednih. V zadnjih tednih je Washington uničil najmanj tri plovila, za katere trdi, da so prevažala narkotike v vodah blizu venezuelske obale.

Donald Trump se je sestal z vojaškimi voditelji ZDA in napovedal, da bo odpustil tiste, ki mu niso všeč. Prav tako je ponovno uporabil retoriko o Kanadi kot '51. državi' med govorom vojaškim voditeljem.

Katarska vojska bo zgradila objekt v letalski bazi Mountain Home v Idahu, kjer bodo katarski piloti urili skupaj z ameriškimi silami. Obrambni minister Pete Hegseth je sporočil, da sporazum odraža poglobitev vojaškega sodelovanja med ZDA in Katarjem. Nekateri kritiki pa so izrazili zaskrbljenost glede tega dogovora, češ da Trumpova administracija z nacionalno varnostjo ravna kot s počitniško pravico.

Nemški proizvajalec avtomobilov BMW po vsem svetu odpoklicuje stotisoče vozil zaradi napake na starterju, ki lahko v najslabšem primeru povzroči požar. Voznikom svetujejo, naj vozila do nadaljnjega parkirajo zunaj, stran od stavb in garaž. Samo v Nemčiji se odpoklic nanaša na približno 136.500 vozil.

Praško letališče je po anonimni grožnji z droni, ki se je izkazala za lažno, nadaljevalo z varnostnimi ukrepi. Policija je sporočila, da v noči na soboto ni zaznala nobenih dronov, kljub temu pa ostaja previdna. Oseba, ki je grožnjo sporočila, je ponovno telefonirala, policija pa jo išče. Verjetnost resničnosti grožnje se z vsako uro manjša.

V Münchnu je bil požar v družinski hiši na severu mesta zaneten namenoma zaradi družinskega spora. Zaradi tega je potekala obsežna policijska akcija. Poročajo tudi, da je bil Oktoberfest zaprt zaradi alarma bombe.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da mu je ameriški diplomat zagotovil, da bo ameriška zakonodaja preprečila Savdski Arabiji nakup najsodobnejših bojnih letal F-35, kar neposredno nasprotuje predsedniku Donaldu Trumpu. Netanjahu je poudaril, da so mu zagotovili, da Savdska Arabija ne bo prejela letal F-35, ki bi bila enakovredna tistim, ki jih uporablja Izrael.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obsodil sodelovanje z ZDA in obljubil obnovo iranskega jedrskega programa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je poudaril, da Iran ne želi jedrskega orožja, vendar bo po ameriškem bombardiranju jedrske objekte obnovil še močneje. Medtem je ameriški sekretar za energijo Chris Wright pojasnil, da ZDA trenutno ne načrtujejo jedrskih eksplozij, ampak sistemske teste.

Sekretar za vojno Pete Hegseth se je v ponedeljek v demilitariziranem območju (DMZ) srečal z južnokorejskim obrambnim ministrom Ahn Gyu-backom. Obisk naj bi poslal sporočilo Kitajski.

Eric Zuesse poroča, da se ZDA pripravljajo na invazijo Venezuele na podlagi lažnih informacij. Neokonservativna politična 'znanstvenica' Elizabeth N. Saunders z Univerze Columbia, ki je tudi direktorica Columbia's Saltzman Institute of War and Peace Studies, meni, da je poteza Trumpa zelo tvegana. Hkrati so se stotine ameriških policijskih voditeljev udeležile usposabljanja v Izraelu.

Združene države Amerike so članicam Varnostnega sveta ZN predložile resolucijo o mednarodnem mandatu v Gazi, poročata Jerusalem Post in Axios. Predlog naj bi ZDA podale, da bi prejele mandat za upravljanje območja do leta 2027 in tja napotile okupacijske sile, ki bi v imenu Izraela zagotavljale mir.

CNN je pohvalil Trumpovo uporabo "nečednih metod" proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v zvezi z mirovnim predlogom za Gazo. Medtem je Michaela Everyja iz Rabobanka presenetilo, ko je obtičal na letališču v Münchnu zaradi domnevnih vojaških izvidniških dejavnosti, kar izpostavlja morebitne geopolitične implikacije.

Rusija naj bi preiskala trditve talibanov, da ameriška brezpilotna letala delujejo v afganistanskem zračnem prostoru s preletom preko pakistanskega zračnega prostora. Tiskovni predstavnik talibanov, Zabihullah Mujahid, je izjavil, da se to dogaja in da je Pakistan pri tem nemočen. Rusija naj bi to trditev vzela resno, kljub možnim političnim motivom talibanov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v noči z 9. na 10. september izvedla napad na Poljsko z uporabo 92 dronov. Po navedbah spletnih portalov natemat.pl in wpolityce.pl, je več ruskih dronov v septembru večkrat kršilo poljski zračni prostor.

Raziskava javnega mnenja na Poljskem je pokazala, da večina državljanov podpira sestreljevanje ruskih vojaških letal, ki kršijo zračni prostor držav članic Nata. Po podatkih ankete, ki jo je objavil portal Onet, 67 odstotkov Poljakov meni, da bi morale države Nato sestreljevati ruska letala, medtem ko je 8,7 odstotka anketiranih proti temu.

Danska policija je potrdila, da so v petek zvečer opazili enega ali več neidentificiranih dronov, ki so krožili nad in blizu letalske baze Karup, največje v državi. Incident je trajal več ur in je že tretji tovrstni primer v tem tednu. Oblasti govorijo o možnem hibridnem napadu. Rusija je obtožila EU histerije.

Romunska vlada je sprejela projekt, ki omogoča prostovoljno služenje vojaškega roka za mlade med 18. in 35. letom starosti. Minister za obrambo Ionuț Moșteanu je napovedal, da bo predlog zakona poslan v parlament z upanjem, da bo sprejet do konca leta. Prostovoljni vojaški rok bo trajal štiri mesece in bo plačan, s čimer želijo pomladiti rezervo romunske vojske. Zunanja ministrica Oana Țoiu in obrambni minister Ionuț Moșteanu sta na tiskovni konferenci po seji vlade podrobneje predstavila projekt.

Predsednik ZDA Donald Trump je zanikal poročila, da namerava izvesti napade na vojaške objekte v Venezueli. Zanikanje je sledilo poročilom Miami Heralda, ki so trdila, da je Trump sprejel odločitev o napadu na venezuelsko vojsko pod pretvezo boja proti drogam. Kljub temu se pojavljajo indici, da se Trumpova administracija pripravlja na državni udar v Venezueli, kar bi pomenilo zaostrovanje prizadevanj ZDA, ki trajajo že več let.

Analitiki so izrazili zaskrbljenost glede Trumpove sposobnosti razlikovanja med resničnostjo in fikcijo na spletu. Ob množičnih streljanjih po ZDA je bil deležen kritik zaradi hvalisanja z zlatom v Ovalni pisarni. Dolgoletni volivci MAGA v ključni zvezni državi so izrazili razočaranje nad njim, republikanske kongresnice Marjorie Taylor Greene, Nancy Mace in Lauren Boebert pa so se javno uprle pritisku Trumpovih uradnikov.

Droni z umetno inteligenco, ki jih je izraelska vojska uporabljala v Gazi, zdaj letijo nad ameriškimi mesti in nadzorujejo protestnike. Ti droni samodejno nalagajo milijone slik v bazo podatkov. Podjetje Skydio s svojimi droni, preizkušenimi v Gazi, je prisotno v številnih ameriških mestih, kjer se uporabljajo za rutinsko policijsko delo, nadzor protestov in javno spremljanje, kar povečuje zaskrbljenost glede militariziranega domačega nadzora. Več kot 800 agencij, vključno z newyorško policijo, Agencijo za boj proti drogam in Carinsko in mejno zaščito, uporablja drone Skydio.

Članki poročajo o naraščajoči prisotnosti ameriških sil v vodah Venezuele in o uničevanju plovil s strani ameriških dronov, kar je povzročilo obtožbe o piratstvu. Prikazovanje teh akcij v medijih naj bi služilo kot propagandni trik za poudarjanje učinkovitosti ameriške vojske.

ZDA so potrdile podporo južnokorejskemu programu jedrskih podmornic, kar predstavlja pomemben premik v ameriški politiki glede prenosa jedrske tehnologije. Predsednik Trump je izrazil podporo gradnji južnokorejske jedrske podmornice v ZDA, vendar ta dogovor prinaša tudi določena tveganja.

Prototip brezpilotnega letala Anduril YFQ-44A 'fighter drone' je uspešno opravil svoj prvi polet. YFQ-44A je eden od dveh modelov, ki se trenutno razvijata v prvi fazi programa Collaborative Combat Aircraft (CCA) ameriške vojske. Drugo letalo je YFQ-42A podjetja General Atomics, ki je prvič poletelo že prej letos. Fotografije YFQ-44A med letom so bile posnete v Južni Kaliforniji, natančneje na letališču Southern California Logistics Airport v Victorville.

V Župi dubrovački so se prebivalci pritožili zaradi povečane prisotnosti glodavcev, zlasti v bližini nekdanjega hotelskega kompleksa v Kuparih. Težave povezujejo z rušenjem. Medtem pa se v Vukovaru spominjajo pripadnikov HOS-a iz leta 1991 in njihovega boja, pri čemer je bila njihova posebnost zavračanje umika, tudi za ceno velikih žrtev.

Donald Trump je napovedal možnost uporabe vojske v Portlandu za zaščito zgradb, medtem ko je pricurljal posnetek o povezavah Jeffreyja Epsteina s Cio in izraelskimi obveščevalnimi službami. Poleg tega se Michael Gableman sooča s posledicami preiskave volitev 2020, republikanci pa so spominsko slovesnost Charlieja Kirka spremenili v politični shod.

Ameriška tajna služba je razkrila in preprečila načrt, ki bi lahko ohromil mobilno omrežje med Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku. Odkrili so veliko količino računalniških strežnikov in SIM kartic, ki bi jih lahko uporabili za motenje delovanja mobilnih stolpov ali za nadzor. Hkrati pa se ZN sooča z znatnim zmanjšanjem proračuna zaradi zmanjšanja financiranja s strani ameriške administracije, kar bo povzročilo zmanjšanje števila zaposlenih in rezanje stroškov.

Nizozemska policija je aretirala dva 17-letna dijaka zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Po navedbah Telegraafa naj bi eden od aretiranih stopil v stik s proruskim hekerjem, ki mu je dal nalogo, pri kateri mu je pomagal prijatelj. Sumijo ju, da sta poskušala prestreči internetni signal iz različnih institucij.

Nizozemska policija je aretirala dva 17-letna šolarja zaradi suma vohunjenja v korist Rusije. Po poročanju lokalnih medijev naj bi eden od aretiranih komuniciral s proruskim hekerjem, prejel nalogo in k sodelovanju pritegnil prijatelja. Domnevno naj bi poskušala prestreči internetni signal iz različnih institucij.

V Moldaviji se bližajo parlamentarne volitve, ki so predvidene za 28. september, kar povzroča zaskrbljenost zaradi morebitnih nemirov po objavi rezultatov. EU je okrepila notranjo policijo države, kar kaže na resnost situacije. Kljub temu se poudarja, da je Moldavija dosegla merljiv napredek pri reformah in se po indeksu Vzhodnega partnerstva 2025 uvršča na vrh regije, kar je v nasprotju s trditvami Kremlja o stagnaciji.

Združene države Amerike pripravljajo različne možnosti napadov na Venezuela, pri čemer naj bi bili cilj domnevni trgovci z drogami. Kot poroča NBC, naj bi do bombardiranja Venezuele lahko prišlo v nekaj tednih. Ameriška vlada pripravlja različne scenarije za posredovanje.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zaprosil Rusijo in Kitajsko za vojaško pomoč, vključno z raketami, zaradi povečane prisotnosti Združenih držav Amerike v Karibih. Washington Post poroča, da se Maduro pripravlja na morebitni vojaški napad ZDA, čeprav je predsednik Trump dejal, da končna odločitev še ni bila sprejeta. Rusija je ponovila svojo podporo Maduru in izrazila pripravljenost odgovoriti na zahteve svojih partnerjev glede novih groženj.

V Miamiju je bila odobrena gradnja predsedniške knjižnice Donalda Trumpa ob zgodovinskem Freedom Towerju. Medtem pa so se pojavile kritike na račun Trumpa, senator Gallego ga je označil za 'idiota', župan Chicaga Johnson pa za 'nestabilno osebo'. Kongresnica Ocasio-Cortez je izjavila, da Trump želi, da otroci umirajo zaradi pomanjkanja zdravstvenega zavarovanja. Politico poročevalka, ki poroča o Trumpu, je priznala, da je jokala ob njegovi izvolitvi leta 2016. Trump pa je napovedal dogovor s Pfizerjem za znižanje cen zdravil in prepričan, da bo znižanje cen zdravil imelo velik vpliv na vmesne volitve. Washington naj bi reševal argentinskega predsednika Mileija, kar je kritizirano kot neupoštevanje načela 'Amerika na prvem mestu'.

Medtem ko ameriški Pentagon razmišlja o novi nacionalni varnostni strategiji in konceptu "ameriškega Sredozemlja", v Švici narašča zaskrbljenost zaradi odločitve politike, da se opusti dolgoročna študija o PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi). Odločitev je sprožila razočaranje med prebivalstvom, ki je pričakovalo, da bo vlada poskrbela za zdravje ljudi.

Pete Hegseth je izjavil, da bo zavezništvo med ZDA in Južno Korejo ostalo osredotočeno na odvračanje Severne Koreje, vendar bo pozorno tudi na druge regionalne grožnje. Izjava je bila podana po letnih varnostnih pogovorih, ki so potrdili nadaljnjo zavezanost obeh držav k stabilnosti v regiji.

Po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo Venezuelo »izbrisal«, je Venezuela razglasila stanje zunanje nestabilnosti. Hkrati ZDA, pod vodstvom zunanjega ministra Marca Rubia, načrtujejo vojaško posredovanje v Karibih z namenom odstranitve predsednika Nicolasa Madura z oblasti, kot poroča The New York Times.

Donald Trump je na srečanju z vojaškimi voditelji izrazil željo po uporabi vojske proti 'sovražniku od znotraj' in predlagal, da bi ameriška mesta, ki jih ocenjuje kot 'nevarne', služila kot poligon za urjenje vojske. Ta izjava je sprožila zaskrbljenost glede militarizacije notranje politike.

Ruska bojna letala naj bi v petek kršila estonski zračni prostor, kar je povzročilo sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Kremlj zanika kršitev in trdi, da so obtožbe namenjene zaostrovanju napetosti. Poljska spletna stran wPolityce.pl poroča, da so v ZN v New Yorku organizirali izredno sejo Varnostnega sveta ZN zaradi vdora ruskih lovcev v zračni prostor Estonije. Članek tudi navaja, da bi popuščanje Rusiji spodbudilo Putina.

Univerza Utah State je bila v torek prizorišče evakuacije stavbe Old Main in nadzorovane eksplozije sumljivega paketa, le nekaj ur pred načrtovanim dogodkom organizacije Turning Point USA (TPUSA). Policija je prejela opozorilo o sumljivem paketu okoli 15. ure po lokalnem času, nakar so evakuirali stavbo. Enote za deaktiviranje bomb so izvedle nadzorovano eksplozijo naprave. Incident je povzročil precejšnje motnje in zaskrbljenost na kampusu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bodo ZDA branile Poljsko in baltske države, če bo Rusija stopnjevala agresijo. Ta izjava sledi domnevnim kršitvam zračnega prostora teh držav s strani Rusije. Trump je odgovoril pritrdilno na vprašanje novinarjev, ali bi ZDA branile te države v primeru ruske agresije.

Pražani so bili opozorjeni, da bodo prihodnji teden zaradi rednega preverjanja tesnosti plinskih naprav ob začetku ogrevalne sezone lahko zaznali intenzivnejši vonj po plinu. Praška plinska družba bo izvedla tako imenovano 'sunkovito odorizacijo' zemeljskega plina, s čimer želi olajšati odkrivanje morebitnih puščanj. V primeru zaznave vonja po plinu pozivajo prebivalce, da pokličejo dežurno službo.

Zvezna država Oregon in mesto Portland sta vložila tožbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi preprečila napotitev pripadnikov nacionalne garde v mesto. Ukaz za napotitev 200 vojakov je izdal obrambni minister ZDA po protestih proti imigracijski službi (ICE). Trump je obljubil, da bo uporabil vse sile za obrambo reda in zakona.

Eric Zuesse poroča, da Združene države Amerike v regiji Bližnjega vzhoda veljajo za "Velikega satana". Hkrati naj bi Donald Trump popuščal Kitajski, medtem ko naj bi bil obsežen ameriški napad na Venezuelo "le še vprašanje ur".

Po poročanju tujih medijev je Donald Trump Antifo uradno označil za teroristično organizacijo. Bela hiša je izdala ukaz, ki to gibanje označuje kot militaristično in anarhistično.

Iran je usmrtil Bahmana Choubi-asla, ki ga je označil za "enega najpomembnejših vohunov za Izrael v Iranu". Usmrtitev prihaja v času dolgotrajne napetosti med Iranom in Izraelom. Medtem pa inženir jedrske tehnologije Gérard Chevrier napoveduje, da bo Izrael izginil do julija 2025, pri čemer naj bi bila usoda Izraela in ZDA tako prepletena, da bi en udarec lahko uničil oba.

Donald Trump je dosegel pravno zmago, saj je pritožbeno sodišče blokiralo ukaz nižjega sodišča, ki je zahtevalo dnevno poročanje poveljnika mejne patrulje Grega Bovina o operacijah. Hkrati so člani ameriškega Kongresa izrazili nezadovoljstvo s tajnim brifingom Pentagona o vojaških napadih na ladje, ki prevažajo droge, pri čemer naj bi ameriška vojska usmrtila 61 ljudi v bližini voda Venezuele.

Poljski premier Donald Tusk je objavil posnetek, na katerem stoji pred ostanki ruskega drona, in obljubil, da bo vsak sovražni dron doživel enako usodo.

Na letališču Ronald Reagan Washington National je bil v torek prekinjen letalski promet zaradi prejete grožnje z bombo, ki je bila usmerjena na letalo družbe United Airlines. Letalo so po pristanku izolirali, potnike in posadko pa evakuirali. Oblasti so preiskale letalo, vendar niso našli eksploziva. Promet na letališču je bil kasneje ponovno vzpostavljen.

Predsednik Donald Trump naj bi gostil samooklicanega začasnega voditelja Sirije v Washingtonu ta mesec. Abu Mohammad al-Jolani, ki se je nekoč boril skupaj s tujimi borci, naj bi bil prvi sirski voditelj, ki bo obiskal ameriški Kapitol.

Po rezultatih ankete IBRIS za Radio Zet skoraj polovica Poljakov ne bi stopila v obrambo države v primeru vojne. Pripravljenost za boj je izrazila le tretjina vprašanih, medtem ko jih je skoraj polovica (49,1 %) odgovorila, da se ne bi udeležila obrambe države.

Predsednik Trump je med govorom vojaškim poveljnikom izvedel nenavadno pesem in ples o hoji po stopnicah. JD Vance naj bi izkoristil čas za pripravo na prevzem Trumpovega položaja. Trump je delil deepfake videoposnetek vodje manjšine v predstavniškem domu Hakeema Jeffriesa in opozoril na 'vojno znotraj' ter 'invazijo' na ZDA. Pojavile so se skrbi glede Trumpovega domnevnega poslabšanja demence.

Po tem, ko je predsednik Donald Trump Nigerijo označil za državo, ki jo posebej skrbi zaradi napadov radikalnih islamistov, je bilo v Nigeriji ubitih najmanj 17 kristjanov. Trump je Nigeriji zagrozil z ustavitvijo ameriške pomoči in ukazal vojaške napade, če vlada ne bo obravnavala preganjanja kristjanov s strani islamskih terorističnih skupin. Omenjena grožnja z vojaškim posredovanjem je bila izrečena kot odgovor na pritisk.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred praznikom Roš hašana ponovno zatrdil svojo zavezanost razgradnji iranske osi. Medtem je nekdanji direktor Mosada, Yossi Cohen, spregovoril o vohunskih veščinah, vojni v Gazi, palestinski državnosti, Iranu, Katarju in izraelskih misijah, ter izrazil prepričanje, da je obveščevalna služba zatajila 7. oktobra.

Pentagon je ustanovil novo poveljstvo, imenovano Defense Autonomous Warfare Group (DAWG), z namenom pospešitve razvoja orožja z umetno inteligenco. Ta poteza sledi prizadevanjem Bidenove administracije za hitro uvajanje tovrstnih tehnologij. Hkrati so se zbrali visoki vojaški voditelji na tajnem vrhu, kar nakazuje na morebitno pripravo na obsežen konflikt.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno zmanjšanje števila zaposlenih v zvezni upravi, saj naj bi več kot 100.000 delavcev zapustilo službo. Senator Bernie Sanders je medtem na CNN kritiziral Trumpovo grožnjo, da bo New Yorku odvzel zvezna sredstva, pri čemer je izrazil zaskrbljenost glede bližajoče se blokade vlade.

Neznani droni so v ponedeljek za več ur ohromili letališča v Köbenhavnu in Oslu. Incidenti se zgodijo po tem, ko so ruski droni in letala kršili zračni prostor Poljske, Romunije in Estonije. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da bo zavezništvo preučilo možnosti odziva na te kršitve. Vdorov v Natov zračni prostor zahod ne more ignorirati, saj bi to lahko spodbudilo nadaljnje provokacije.

Na praškem letališču Václava Havla je prišlo do dveh ločenih incidentov, ki sta povzročila evakuacijo in znatne zamude. V prvem primeru je potnik pomotoma pritisnil na evakuacijski gumb na Terminalu 2, kar je povzročilo zamudo pri več kot 20 letih. Kasneje je prišlo do še ene evakuacije na Terminalu 2 zaradi lažnega požarnega alarma. Na kraj so takoj prispele gasilske enote in varnostne službe letališča.

Govor obrambnega sekretarja Peta Hegsetha pred vojaškimi generali je bil deležen kritik zaradi poudarjanja kulturnih vojn in domnevnega negativnega vpliva 'woke' politik na vojsko. Upokojeni general Steve Anderson je Hegsethov govor označil za 'konzerviranega'. Medtem pa Pentagon poziva proizvajalce orožja k podvojitvi ali celo štirikratnemu povečanju proizvodnje raket zaradi skrbi glede izčrpavanja zalog in potencialne konfrontacije s Kitajsko.

Letališče v Kastrupu je bilo v ponedeljek štiri ure zaprto zaradi prisotnosti dronov, za katere naj bi šlo za "velike" drone. Kmalu zatem so poročali o dronih nad letališčem v Oslu, zaradi česar so preusmerili lete. Razmere v Kastrupu so bile resnejše, zato bo potekala tiskovna konferenca. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskyj je za incident obtožil Rusijo. Tudi letališče v Oslu je moralo začasno prekiniti promet zaradi poročil o dronih v bližini.

Administracija Donalda Trumpa je izvedla nov napad na domnevno "narko ladjo" v mednarodnih vodah vzhodnega Tihega oceana, kar je dodatna eskalacija vojaške kampanje pod pretvezo boja proti drogam, ki neposredno napada suverenost Venezuele in Kolumbije. Sekretar za vojno Pete Hegseth je potrdil, da so ameriške oborožene sile "po ukazu predsednika Trumpa" izvedle "smrtonosni napad", v katerem sta umrla dva moška na krovu plovila. Trump je že oktobra 2025 napovedal, da bodo ZDA ubijale ljudi, ki v državo tihotapijo droge. Do sedaj je bilo napadenih štirinajst plovil, ki naj bi jih upravljali tihotapci, pri čemer je umrlo 43 ljudi. Kritiki menijo, da Trumpove akcije proti Venezueli nimajo strategije in zakonske podlage.

Kitajska s pobudo za globalno upravljanje krepi vlogo Združenih narodov, medtem ko severnokorejski voditelj Kim Džong-un zavrača združitev z Južno Korejo in se ne namerava odpovedati jedrskemu orožju. Kim se spominja dobrih časov z Donaldom Trumpom in je pripravljen na pogajanja z ZDA.

Ameriška nacionalna garda je že presegla svoje cilje zaposlovanja za fiskalno leto 2025, kot je sporočilo Ministrstvo za vojno (DOW). Hkrati je v ZDA prišlo do nenavadnega dogodka, kjer so bili na nujno srečanje s sekretarjem za obrambo Petom Hegsethom povabljeni stotine generalov in admiralov iz celega sveta, kar je povzročilo zaskrbljenost.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je zagrozil, da bo Izrael ukrepal "po potrebi", če se šiitska skupina Hezbolah v Libanonu ne bo popolnoma razorožila. Izrael je tudi napovedal, da bo okrepil napade na Hezbolah v južnem Libanonu, pri čemer Netanjahu trdi, da se skupina poskuša ponovno oborožiti.

Po tem, ko so na Danskem zaznali neidentificirane drone, so zaprli več letališč. Švedska bo Danski pomagala z vojaškimi zmogljivostmi za boj proti dronom, medtem ko bo Francija prispevala ekipe za boj proti dronom. NATO bo za zaščito Kopenhagna prispeval tudi super-fregato in radarje iz Švedske. Pomoč je namenjena zagotavljanju varnosti med evropskimi srečanji v Kopenhagnu ta teden.

Po poročilih več virov ameriška vojska pripravlja načrte za izvedbo udarov znotraj venezuelskih meja, usmerjenih proti domnevnim trgovcem z drogami. To naj bi se lahko zgodilo v nekaj tednih. Nekateri opozarjajo, da je to podobno lažnim grožnjam o muslimanskih teroristih, ki jih je Washington v preteklosti že uporabil.

Po poročanju freedert.online in transition-news.org naj bi Združene države Amerike razmišljale o ponovni vzpostavitvi vojaške baze v Afganistanu, natančneje na letalskem oporišču Bagram. Ta poteza bi lahko bila, po mnenju ruskih strokovnjakov, trojanski konj, uperjen proti Rusiji in Kitajski. Analitik Martin Armstrong poudarja strateško lokacijo oporišča v bližini kitajske regije Xinjiang in iranske meje, kar povečuje zaskrbljenost glede ameriških namenov v regiji.

Indonezija naj bi po poročanju spletnih strani opexnews.fr in insideover.com napredovala pri posodabljanju svoje mornarice z nakupom italijanske letalonosilke Giuseppe Garibaldi, ki jo je Italija umaknila iz uporabe leta 2024. Indonezija naj bi zanjo namenila 450 milijonov dolarjev in jo prilagodila svojim potrebam, vključno z opremljanjem z droni Bayraktar. S tem nakupom želi Indonezija okrepiti svojo mornariško moč.

Danska je začasno prepovedala vse civilne lete z brezpilotnimi letali (UAV) po vsej državi, potem ko so opazili več UAV nad občutljivimi vojaškimi lokacijami in letališči. Prepoved je uvedena v pripravah na vrh Evropske unije. Hkrati so Združene države Amerike Danski dobavile sisteme za obrambo pred droni.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov obsodil vojaške grožnje ZDA in ponovno poudaril zavezanost Venezuele miru in multilateralizmu. Gil je opozoril na številne grožnje. Hkrati pa se pojavljajo obtožbe o morebitni vlogi judovske skupnosti v venezuelski krizi, zlasti v povezavi z nedavnim ameriškim napadom z dronom na domnevne člane tolpe Tren de Aragua.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v Trumpovi administraciji je izrazil sum, da ljudje v bližini predsednika spodbujajo vojno z Rusijo. Trump je zatrdil, da je dosegel dogovore, ki bodo znižali cene zdravil za "300% ali več". Poleg tega je Trump v nagovoru vojaškim voditeljem Kanado ponovno označil za "51. državo". Demokrati so protestirali v predstavniškem domu ZDA, ko so republikanci razglasili prekinitev seje kljub grozečemu zaprtju vlade.

Na Hrvaškem je imenovanje Siniše Kovačića, nekdanjega v.d. ravnatelja HRT in kasnejšega urednika Hrvaške katoliške mreže, povzročilo razburjenje. Hkrati pa se Hrvaška pripravlja na množično proizvodnjo FPV dronov, ki jih že uporabljajo vojske različnih držav, vključno z ZDA in Francijo.

Iran in Rusija se pripravljata na podpis sporazuma o gradnji osmih jedrskih elektrarn v Iranu, kar je 22. septembra napovedal vodja iranske atomske energije. Medtem je Saudska Arabija podpisala vojaški pakt s Pakistanom, ki predvideva uporabo vseh "obrambnih in vojaških sredstev", če bo katera od držav napadena, kar pomeni, da bo Rijad zaščiten z jedrskim dežnikom Islamabada.

V Mississippiju je mati ustrelila eno od treh virusno okuženih opic, ki so pobegnile na avtocesti. Ženska je dejala, da se je bala za varnost svojih otrok. Incident se je zgodil po tem, ko zveznim oblastem ni uspelo najti opice po nesreči tovornjaka, ki je prevažal raziskovalne opice.

Izrael je okrepil svojo vojaško prisotnost po vsej državi med prihajajočimi prazniki, po "večfrontni oceni". Mehiška vojska pa je zaključila usposabljanje 143 haitijskih vojakov v sklopu dvostranskega sporazuma, saj Haiti želi oživiti svoje oborožene sile zaradi vse večjega nasilja, kjer so tolpe prevzele nadzor nad večino države.

V Elblągu na Poljskem je prišlo do nevarne nesreče, ko je 13-letnik na električnem skiroju povozil šestletnega dečka, ki je bil v spremstvu odrasle osebe. Šestletnik je bil s hudimi poškodbami glave prepeljan v bolnišnico. Policija poziva starše in uporabnike e-skirojev k previdnosti in upoštevanju pravil, da bi preprečili podobne nesreče. V Iławi so se zgodile še dve dodatni nesreči, ki vključujejo električne skiroje.

Poljska je po vdoru ruskih dronov aktivirala člen 4 ustanovne pogodbe Nata, kar pomeni posvetovanja med zaveznicami, če je ogrožena varnost katere od članic. Poljski premier je dejal, da je v poljski zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov. Ruska vojska je zatrdila, da ni imela namena napasti Poljske in ponudila posvetovanja z Varšavo. Nemški kancler Friedrich Merz je dejanje Rusije v Poljski označil za agresivno in da je ogrozilo življenja.

Direktor sekcije za obveščevalno varnost češke vojske, general Roman Hyťha, je bil v petek napaden z nožem. Po poročanju portala Aktuálně.cz ga je v restavraciji ali baru napadel moški, ki ga prej ni poznal. Hyťha se je poskušal braniti z roko, pri čemer je bil hudo poškodovan in je pristal v bolnišnici.

Letalski promet na bruseljskem letališču je bil ponovno moten zaradi opažanj dronov. Po poročilih o dronih prejšnji večer je bil letalski promet sprva nereden. To je že drugič v kratkem času, da so bili leti prekinjeni zaradi dronov na evropskem letališču.

Po govoru obrambnega sekretarja Petea Hegsetha v Quantico, Virginia, so se pojavile številne kritike. Stephen Colbert iz CBS je poskušal povezati Hegsethovo izjavo o 'bojevniškem etosu' z razpravo o politični retoriki. Nicolle Wallace je zavrnila idejo o 'prebujeni vojski'. Upokojeni general Mark Hertling pa je opozoril na možnost, da vojaški voditelji ignorirajo Hegsethove zahteve. Medtem je Howard Lutnick razkril podrobnosti o obisku pri Jeffreyju Epsteinu in ga označil za 'največjega izsiljevalca'.

Poljsko potovalno agencijo Itaka, ki je tudi lastnica češke potovalne agencije Čedok, je prizadel hekerski napad. Agencija PAP poroča, da so po napadu na podjetje Nowa Itaka uhajali prijavni podatki strank. Minister za digitalizacijo in podpredsednik poljske vlade Krzysztof Gawkowski je potrdil incident.

Nemški Zeleni so izrazili zabavo nad načrti notranjega ministra Alexandra Dobrindta (CSU) za obrambo pred droni. Hkrati naj bi Nemčija dovolila Bundeswehru, da sestreljuje drone. Ta širitev pristojnosti pomeni prelomnico v civilni zaščiti.

V Franciji je bil pokopan hrvaški general Ante Roso. Sveta maša zadušnica in zadnji poslavljalni obred sta potekala v katoliški cerkvi "Notre Dame de Bon Voyage" v francoskem mestu Port la Nouvelle. General Roso, ki je umrl v starosti 73 let, je bil opisan kot domoljub, pravi vojak in bojevnik. Pogreba so se udeležili številni veterani.

Grzegorz Stec, 34-letni vojak poljskih sil teritorialne obrambe (WOT) in nadarjeni nogometaš kluba WKS Rędzinianka Wojaszówka, je umrl med rotacijskim usposabljanjem WOT na Podkarpatskem. Njegova smrt ni bila povezana z usposabljanjem. Stec se je ponoči slabo počutil in bil prepeljan v specialistično bolnišnico v Jasłu, kjer je umrl.

Ukrajinski droni so napadli naftovod Družba v Brjanski oblasti v Rusiji, kar je povzročilo prekinitev dobave nafte na Slovaško in Madžarsko. Ministri obeh držav so se pritožili Evropski komisiji. Združeni narodi so obtožili Rusijo, da uporablja spolno mučenje kot vojaško taktiko nad civilisti na zasedenih območjih Ukrajine. Ukrajinska vlada je predložila parlamentu zakon, ki uvaja kazni za nezakonit prestop državne meje med vojno.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pojasnil Trumpu, zakaj Ukrajina ne more sprejeti ruskih zahtev po odstopu ozemlja. Trump je izjavil, da je zmaga v vojni brez napada na agresorsko državo težka, če ne nemogoča. Podpredsednik JD Vance se je pojavil v ruskih državnih medijih zaradi svojih izjav o Putinu. Papež Leo XIV je pozval k svetovnemu postu in molitvi 22. avgusta za mir v vojnih območjih, kar sovpada z diplomatskimi prizadevanji Donalda Trumpa.

Poljska je aktivirala 4. člen Severnoatlantske pogodbe po tem, ko je njeno ozračje kršilo 19 ruskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je več priletelo iz Belorusije. Rusija zanika, da bi imela dokaze, ki bi kazali na to, da so sestreljeni droni na Poljskem ruski.

Ukrajinsko vojaško osebje je napadlo cevovodno infrastrukturo in rafinerijo v Rusiji. Evropski voditelji so ostro obsodili nedavni ruski napad na Ukrajino. Predsednik Latvije je izjavil, da si Kremelj želi vojno, Emmanuel Macron pa je dodal, da se Kremelj pogreza v logiko vojne in terorja. Svetovalec Kremlja, Nikolaj Patrušev, je izjavil, da želi Zahod iz Baltika narediti prizorišče hibridnega vojskovanja in da so sabota na plinovodih Severni tok izvedli prvovrstni saboterji, verjetno britanska specialna enota. Ukrajinski vojak pa je prestopil na rusko stran.

Microsoft je izdal septembrsko posodobitev, ki zapira 81 varnostnih ranljivosti v svojih izdelkih. Med njimi je osem kritičnih in dve že znani zero-day ranljivosti, ki predstavljata veliko tveganje izkoriščanja. Posodobitve so ključne za zaščito pred zlonamerno kodo in zagotavljajo, da je Windows Update aktiven.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da bo Moskva obravnavala morebitne zahodne vojaške enote, nameščene v Ukrajini, kot legitimne tarče. Poleg tega je Putin dejal, da je Rusija pripravljena na pogajanja z Ukrajino v Moskvi, vendar ne v tretji državi.

Nekdanji pripadnik oboroženih sil, zdaj v pokoju, je poskušal vstopiti v kompleks Urada predsednika na Pantovčaku. Preskočil je ograjo in trdil, da ima bombo, zahteval pa je, da ga predsednik sprejme, ker ga želi imenovati za veleposlanika v Sloveniji. Proti njemu bodo uvedli postopek. Medtem pa predsednik Sabora Gordan Jandroković gradi vplivno mrežo na hrvaški politični sceni.

Rusija je ponovila svoje nasprotovanje prisotnosti vojaških enot Nata v Ukrajini. Po srečanju tako imenovane koalicije pripravljenih, je Kremelj poudaril, da je prisotnost Natovih sil v Ukrajini nesprejemljiva, ne glede na to, ali bi do nje prišlo pred ali po morebitnem mirovnem sporazumu. Ruski predsednik Putin je opozoril Zahod pred pošiljanjem vojakov v Ukrajino, vključno z mirovnimi silami.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Združeno kraljestvo je po pritisku Trumpa in Vance umaknilo zahtevo, da Apple preda zasebne podatke ameriških uporabnikov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je imel predsednik Trump prav, ko je kritiziral zvezo Nato. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v ZDA Donaldu Trumpu izročil simbolično darilo.

Ukrajina je razvila sposobnosti za napade dolgega dosega in uspešno izvaja udare, še posebej proti ruski naftni industriji. Po drugi strani naj bi Ukrajina z Rusi že večkrat podpisala pakte in sporazume, ki jih je Rusija kasneje kršila. Pojavljajo se tudi informacije o domnevnih 1,7 milijona ukrajinskih vojaških izgubah, kar naj bi izviralo iz uhajanih dokumentov in ruskih hekerskih napadov. Ukrajina razmišlja o zamenjavi vojakov z roboti zaradi pomanjkanja osebja. Madžarski diplomat pa je ponudil perspektivo na srečanje Trumpa s "Koalicijo pripravljenih" in aljaški vrh, pri čemer je omenil "Koalicijo nemirnikov", ki naj bi preprečevala mir v Ukrajini.

Donald Trump se je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji srečal s Putinom na Aljaski in se z njim pogovarjal o zmanjšanju jedrskega orožja. Trump meni, da lahko ZDA in Rusija zmagata v vojni v Ukrajini, medtem ko Evropa plačuje ceno. Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi "spreminjanja" zgodovine vojne in zagovarjanja Putina.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je predlagala model varnostnih jamstev za Ukrajino, ki ne vključuje članstva v Natu, vendar zagotavlja hitro pomoč zaveznikov v primeru nevarnosti. Poljski mediji poročajo, da varnostna jamstva morda ne bodo vključevala vojaških aktivnosti. Ukrajina pripravlja varnostni koncept za obdobje po koncu vojne z Rusijo. Matteo Salvini je kritiziral Macrona zaradi predloga o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino. Dmitrij Medvedev je izjavil, da Rusija ne bo sprejela vojaških kontingentov Nata kot mirovnih sil v Ukrajini. Donald Trump naj bi pripravljal načrt za mir v Ukrajini, ki bi lahko vključeval umik ZDA, prikrit kot mirovna pobuda.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med praznovanjem 80. obletnice zmage nad Japonsko opozoril, da se svet sooča z izbiro med vojno in mirom. Zahodni mediji so na parado v Pekingu, kjer so bili prisotni tudi Vladimir Putin in Kim Jong Un, odgovorili z zaskrbljenostjo. Xi in Putin naj bi razpravljala o podaljšanju življenjske dobe s pomočjo tehnologije.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je trajni mir v Ukrajini mogoč le, če Kijev sprejme novo ozemeljsko realnost, se odreče ambicijam za članstvo v Natu in zagotovi pravice rusko govorečemu prebivalstvu. Medtem pa naj bi nemški kancler Friedrich Merz poskušal uveljaviti idejo o močnejši Nemčiji, ki bi vodila bolj neodvisno Evropo in se zoperstavila Rusiji, poroča The New York Times. Merz je bil med letoma 2016 in 2021 predsednik nadzornega sveta BlackRock Asset Management Deutschland.

Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod meni, da se konflikt v Gazi bliža koncu, kljub intenziviranju izraelske ofenzive. Hkrati Financial Times poroča, da ZDA in Evropa snujeta načrte za Ukrajino po koncu vojne. Trump naj bi ponudil radarje ter zemeljsko in zračno obrambo. Sprememba ameriškega stališča glede zagotovil Ukrajini je povzročila zadovoljstvo v evropskih prestolnicah, ki so mesece pritiskale na ZDA, naj prispevajo več.

NATO je prvič sestrelil ruske drone nad poljskim zračnim prostorom po tem, ko je prišlo do "kršitve" poljskega ozemlja. Poljska je poročala o 19 predmetih, ki so vstopili v njen prostor. Evropski uradnik je trdil, da je šlo za namerno provokacijo Moskve. Ukrajinski predsednik Zelenski je kritiziral "pomanjkanje akcije" zahodnih voditeljev po incidentu.

Nemške oblasti so identificirale vse člane komanda, ki naj bi septembra 2022 izvedel sabotažo na plinovodih Severni tok. Hkrati aretacija ukrajinskega državljana zaradi suma vpletenosti v napad odpira številna vprašanja in sproža ugibanja o motivih in ozadju incidenta.

Kitajska je gostila veliko vojaško parado ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, na kateri so bili prisotni svetovni voditelji, kot so Vladimir Putin, Kim Jong-un in Aleksander Lukašenko. Donald Trump naj bi bil razočaran nad Putinom. Predsednik predstavniškega doma ZDA Mike Johnson je Rusijo, Kitajsko in Iran označil za novo 'os zla'.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ker naj bi s tem financirali vojno v Ukrajini. Hkrati pa New York Times poroča, da so ameriške mornariške specialne enote leta 2019 izvedle operacijo v Severni Koreji, kjer so ubile več civilistov. Operacijo naj bi odobril prav Trump.

V ruski jedrski elektrarni Kursk je zagorelo, potem ko je ruska vojska sestrelila ukrajinski dron. Pentagon naj bi že mesece prepovedoval Ukrajini uporabo ameriških raket ATACMS za napade na cilje globoko znotraj Rusije, čeprav je Biden pred odhodom dovolil uporabo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je odzval na srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, predstavniki EU in Donaldom Trumpom. Voditelji so pohvalili Trumpa, ker je ponudil roko Kremlju. Po pogovorih o vojni v Ukrajini naj bi prišlo do srečanja med predsednikoma Putinom in Zelenskim, vendar je Merz Putina obtožil zavlačevanja. Medtem je ukrajinski vojak z golimi rokami uničil ruski eksplozivni dron.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa prosil za dobavo orožja dolgega dosega, če bo Rusija še naprej zavračala prekinitev ognja. Hkrati je Zelenski poudaril, da Ukrajina ne bo kršila svoje ustave glede ozemeljskih vprašanj in da Ukrajinci ne bodo odstopili svojega ozemlja okupatorjem.

Volodimir Zelenski se je preko videokonference pogovarjal z Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji, pri čemer so razpravljali o povečanju pritiska na Rusijo. Zelenski je ponovno obtožil Rusijo, da zavlačuje srečanje med njim in Putinom. Izrazil je tudi nezadovoljstvo, ker Madžarska in Slovaška še vedno kupujeta rusko nafto.

Poročilo navaja, da naj bi Ukrajina izgubila 1,7 milijona mož v vojni z Rusijo. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnem srečanju ruskega in ukrajinskega predsednika v Budimpešti. Rusija trdi, da so uničili ukrajinsko sabotažno skupino, ki je bila usposobljena v državah NATO, Lavrov pa je dejal, da so pogovori o varnostnih zagotovilih za Ukrajino brez Rusije nesmiselni.

Evropska komisija je potrdila, da je letalo Ursule von der Leyen med letom v Bolgarijo utrpelo motnje v signalu GPS. Sumijo, da je za motnjami odgovorna Rusija. Incident se je zgodil med približevanjem letala letališču v Bolgariji.

Po pogovoru med Vladimirom Putinom in Donaldom Trumpom naj bi Rusija načrtovala zavzetje celotnega Donbasa, če ga Ukrajina ne bo prostovoljno prepustila. Medtem pa je na Poljskem prišlo do kritik vodje Zveze Ukrajincev na račun Nawrockega, na kar se je odzval tiskovni predstavnik predsednika.

Spletno srečanje med Zelenskim, Trumpom in evropskimi voditelji je pokazalo, da Evropa še vedno ne želi miru, temveč poraz Rusije. Ruske sile so na vzhodu Ukrajine začele uporabljati novo taktiko, ki vključuje hitre in natančne udare s pomočjo globoko infiltriranih enot in dronov nove generacije, kar omogoča hitrejše zavzetje ukrajinskih mest.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov želi vključiti Kitajsko v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Medtem pa je ukrajinska vojska izvedla več napadov na ruski naftovod, ki povezuje Rusijo z Evropo, kar je povzročilo dvig cen nafte in obsodbo Slovaške.

Združene države Amerike so pripravljene Ukrajini zagotoviti obveščevalne podatke, nadzor nad bojiščem ter sredstva za zračno obrambo kot del varnostnih jamstev po koncu vojne. Ta podpora bo zagotovljena, če bodo evropske države pripravljene napotiti več deset tisoč vojakov. Washington s to potezo nakazuje pomembno spremembo v svoji strategiji pomoči Ukrajini, usmerjeno v zaščito države po koncu spopadov.

Madžarska meni, da Ukrajina ne bi smela postati članica Evropske unije. Medtem pa naj bi Ukrajina načrtovala nakup ameriškega orožja, pri čemer naj bi uporabila denar iz Evrope. Geopolitični analitik Glenn Diesen kritizira ta načrt in ga označuje kot nepremišljen poskus konfrontacije z Rusijo z orodji, ki jih Evropejci ne posedujejo, ter usposabljanje ukrajinskih vojakov.

V Italiji so aretirali 49-letnega ukrajinskega državljana Serhija K., ki naj bi bil eden od glavnih organizatorjev sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 leta 2022. Aretacija je bila izvedena skoraj tri leta po sabotaži.

Ukrajina je ZDA ponudila nakup ameriškega orožja v vrednosti 100 milijard dolarjev, financiranega s strani Evrope, v zameno za zagotovitev varnostnih jamstev po sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo.

Nemčija bo počakala s sprejetjem odločitve o morebitni vojaški pomoči Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja. Pripravljena je okrepiti finančno podporo in usposabljanje ukrajinskih sil, vendar bo o nadaljnji vojaški pomoči odločala šele, ko bo jasen okvir varnostnih jamstev za Ukrajino.

Donald Trump je ponovil obtožbe proti Ukrajini, češ da je začela vojno z Rusijo, in dejal, da sta za tango potrebna dva. Po srečanju z Donaldom Trumpom je Vladimir Putin dejal, da bi Rusija in ZDA lahko okrepili gospodarsko sodelovanje, medtem pa naj bi ExxonMobil pregovarjal z Rosneftom o vrnitvi v Rusijo.

Članki poročajo o naraščajočih napetostih in premikih v evropski politiki in varnosti. Italijanski medij poroča o koncu ameriške prevlade in zahodni militarizaciji. V Nemčiji se razpravlja o ponovnem vzponu kot vojaške sile, medtem ko obrambni minister kritizira predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zaradi izjav o vojaških možnostih za Ukrajino. Poleg tega nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki živi v ruskem izgnanstvu, kritizira prizadevanja Ukrajine za vstop v NATO.

Analize kažejo, da se možnosti za mirovne pogovore med Ukrajino in Rusijo zmanjšujejo, saj obe strani nista pripravljeni na kompromise. Donald Trump je glede Ukrajine v štirih dneh spremenil svojo retoriko, kar je zmanjšalo upanje na njegovo posredovanje. Vladimir Putin izhaja kot zmagovalec iz trenutne situacije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k takojšnji aktivaciji varnostnih jamstev, ki jih je Ukrajini obljubila Koalicija voljnih, in izrazil upanje v boljšo usklajenost med ZDA in Evropo. Medtem pa administracija Donalda Trumpa prekinja financiranje varnosti evropskih držav, ki mejijo na Rusijo. V Parizu je potekalo še eno srečanje Koalicije voljnih o vojni v Ukrajini, kjer sta se Francija in Velika Britanija zavzeli za napotitev evropskih enot v Ukrajino, medtem ko je Poljska postala ranljiva zaradi notranjih delitev.

Po srečanju Trumpa in Putina v Aljaski se pojavlja zaskrbljenost, da bosta o usodi Ukrajine odločala le Washington in Moskva. Lavrov si prizadeva v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino vključiti Kitajsko. Trump je poudaril, da bi morala Evropa nositi glavno breme varnostnih jamstev za Ukrajino, ZDA pa bi imele le podporno vlogo.

Beloruski KGB je aretiral poljskega državljana pod obtožbo vohunjenja, kar je sprožilo odziv poljskih oblasti. Po poročanju beloruskih medijev naj bi imel 27-letni Poljak pri sebi tajne dokumente z vojaških vaj Zapad-2025. Poljsko zunanje ministrstvo preverja informacije in opozarja, da bi lahko šlo za provokacijo beloruskega režima. Minister Radosław Sikorski je potrdil, da poljski resort že dela na primeru in da je aretirani poljski državljan menih.

Po poročilih poljskega portala nczas.com se izraelska vojska pripravlja na obsežno operacijo v Gazi in je izdala ukaz o takojšnji evakuaciji. Medtem v Sloveniji, natančneje v Portorožu, poteka konferenca Icampp, na kateri Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani gosti znanstvenike iz izraelskega tehnološkega inštituta Technion. Spletni portal rdecapesa.com izpostavlja, da je Technion ključni akter pri razvoju tehnologij, ki jih izraelski orožarji uporabljajo za proizvodnjo orožja.

Poljska je aktivirala člen 4 Severnoatlantske pogodbe po tem, ko je v njen zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov, ki so domnevno prileteli iz Belorusije. Premier Donald Tusk je napovedal, da bo Poljska izkoristila člen 4, ki predvideva posvetovanje z zavezniki, če je ogrožena varnost katere od pogodbenic. Zveza NATO je potrdila, da so se posvetovanja že začela in da so zavezniki pripravljeni braniti ozemlje NATO. General Gromadziński je pohvalil odziv vojske in sestrelitev dronov.

Zaradi nedavnih ruskih zračnih napadov je vlada v Kijevu sklicala Nato-Ukrajinski svet. Istočasno naj bi rusko mornariško brezpilotno letalo potopilo skrivno ukrajinsko ladjo Simferopol na kanalu Bâstroe, ki ga je poglobila Ukrajina, blizu meja Nata in EU, ki jih varuje Romunija. Ta incident predstavlja novo taktiko Rusije in je šokiral Kijev.

Glede na najnovejše ankete, ki jih je izvedla agencija IBRiS za 'Rzeczpospolito', večina poljskih državljanov nasprotuje vključitvi Ukrajine v NATO. Različne politične opcije, vključno z volivci strank PiS, Konfederacije in Razem, izražajo zadržanost glede te možnosti. Podpora vstopu Ukrajine v NATO je najnižja med volivci opozicije.

Donald Trump naj bi Ukrajino oborožil z močnim orožjem, medtem ko poziva Evropo, naj preneha kupovati rusko nafto. Poljski premier Donald Tusk se je odzval na Trumpovo zahtevo in izpostavil, da imajo težave le z dvema državama, pri čemer je ciljal na Slovaško in Madžarsko.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj uvede 100-odstotne carine na Kitajsko in Indijo, da bi s tem pritisnila na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Hkrati pa naj bi Evropska unija leta 2025 Ukrajini namenila rekordno vojaško pomoč, s čimer bi podprla državo v obrambi pred rusko agresijo. Nemčija in druge članice EU naj bi za to namenile velike vsote denarja.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Palestinska strelca sta na avtobusni postaji v Jeruzalemu ubila šest ljudi in ranila osem. Hamas je streljanje pohvalil kot naravni odziv na izraelske vojaške operacije. Palestinski predsednik Mahmud Abas, Združeni narodi in Evropska unija so obsodili napad. Izraelski premier Netanjahu se je odzval na smrtonosni teroristični napad.

Upokojeni ameriški polkovnik Douglas Macgregor svari pred naraščajočimi napetostmi na Bližnjem vzhodu, kjer naj bi Izrael s premierjem Netanjahujem na čelu načrtoval stopnjevanje konflikta z Iranom. Macgregor je analiziral tudi situacijo v Ukrajini, pri čemer je opozoril na kritičen položaj države. Medtem pa je rusko obrambno ministrstvo objavilo zemljevid Ukrajine, ki nakazuje ruske ambicije glede Odese in Harkova, s čimer naj bi razkrili ozemlja, ki jih Rusija želi nadzorovati.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med napadi na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je bilo najmanj osem ruskih napadalnih dronov usmerjenih proti Poljski. Pri sestrelitvi so sodelovali poljski F-16, nizozemski F-35 ter AWACS in Natovi leteči tankerji.

Finski predsednik je izjavil, da Rusija testira meje NATA in da vojna ni več omejena na Ukrajino. Po ruskih napadih z droni nad Poljsko je NATO izvedel novo operacijo, Norveška pa je napotila bojna letala na Poljsko. Odkrili so slabosti zaveznikov pri obrambi pred droni. Donald Trump je pozval NATO, naj uvede visoke carine (50-100%) na Kitajsko do konca ukrajinskega konflikta, ter ponovil poziv k enotnim in strogim sankcijam proti Rusiji in prekinitvi nakupa ruske nafte.

V zadnjih 48 urah naj bi Izrael izvedel več napadov v regiji, vključno z bombardiranjem Gaze, kjer naj bi porušili najmanj 50 stanovanjskih stolpov in ubili več sto ljudi. Napadi naj bi bili izvedeni tudi v Siriji (Homs, Latakia, Palmira), Libanonu (Hermel, Bekaa) in Tuniziji. Medtem se pojavljajo poročila, ki kažejo, da je Izrael igral ključno vlogo pri vzpostavitvi pripovedi, da je Iran odgovoren za napade na judovske ustanove v Avstraliji, kar je poslabšalo odnose med Teheranom in Canberro.

Napetosti med ZDA in Rusijo se zaostrujejo. Po poročanju vtforeignpolicy.com je Trump odobril napotitev raket za napad na Moskvo pod pritiskom Nata in EU, medtem ko libertarianinstitute.org poroča, da večina Američanov ne verjame, da lahko Trump konča vojne v Ukrajini in Gazi. Razmišlja tudi o preimenovanju obrambnega ministrstva v "Ministrstvo za vojno". Zelensky medtem zahteva milijardo dolarjev mesečno od držav Nata za nakup orožja v ZDA, nemško vodstvo pa se "mentalno pripravlja" na dolgo vojno.

Hrvaška in Slovenija sta podpisali deklaracijo o vojaškem sodelovanju, ki jo je hrvaški obrambni minister Ivan Anušić označil za "novo poglavje" v odnosih med državama. Anušić je bil tudi vprašan, ali bo Hrvaška poslala vojsko v Ukrajino, njegov odgovor pa ni bil naveden. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob obeležitvi dneva Virovitiško-podravske županije kritiziral predsednika Milanovića in poudaril pomen podpore veteranom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je razkril, da se je 26 držav zavezalo prispevati k varnosti Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Vsaka država iz koalicije pripravlja dokumente o svoji udeležbi pri zagotavljanju varnostnih jamstev. Pričakuje se, da bodo tudi ZDA podprle varnostna jamstva in bodo vključene v proces na vseh stopnjah. Macron je dejal, da srečanje med Putinom in Zelenskim ter srečanje Rusije, ZDA, Ukrajine in EU postajata realnost. Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da Poljska ne bo poslala vojakov v Ukrajino, niti po koncu vojne z Rusijo.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da tuje vojaške sile ne morejo zagotoviti varnostnih jamstev za Ukrajino. Poleg tega je Rusija izrazila nestrinjanje z morebitno irsko mirovniško misijo v Ukrajini, kar je povzročilo diplomatski spor.

FBI je med racijo na domu nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona v Bethesdi v Marylandu 22. avgusta zasegel več računalnikov, dva telefona in vezivo, ki se nanaša na zavezniške napade. Preiskava poteka zaradi suma kršitve zakona o vohunjenju.

Ukrajina je sprožila obsežen napad z droni na več ruskih regij, vključno z Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruske oblasti trdijo, da je protizračna obramba prestregla 221 dronov, vendar je napad povzročil požare, med drugim tudi v ropnem pristanišču Primorsk v Leningradski oblasti, kjer je zagorelo na ladji.

Rusija je po skoraj treh desetletjih ponovno aktivirala jedrsko bojno križarko Admiral Nahimov, kar je pomemben trenutek za rusko mornarico. Ukrajinski poslanec pa je priznal, da je država v triletni vojni z Rusijo izgubila "več generacij" vojakov, pri čemer naj bi po nekaterih podatkih število žrtev preseglo 1,7 milijona.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponudil podporo Libanonu pri razoroževanju Hezbolaha in nakazal možnost umika izraelskih sil iz južnega Libanona. Ta ponudba sledi odločitvi libanonske vlade o razorožitvi te šiitske militantne skupine. Izraelska stran je pozitivno ocenila ta korak in izrazila pripravljenost za sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v regiji.

Članki obravnavajo različne teme, vključno z začetkom druge svetovne vojne, agresivno retoriko EU proti Rusiji in potencialno vojno z Rusijo. Ruski zgodovinar Vjačeslav Nikonov v svoji knjigi raziskuje, kdaj se je začela druga svetovna vojna in kdo je zanjo odgovoren. Medtem članki na tkp.at poročajo o vse bolj agresivni retoriki voditeljev EU, ki se osredotočajo na oboroževanje Ukrajine, namesto na gospodarstvo. Free21.org pa opozarja na tveganje vojne z Rusijo in razpravlja o morebitnih nemških "mirovnih silah" v Ukrajini.

Donald Trump je napovedal, da bo pomagal Ukrajini, in izrazil prepričanje, da se bo konflikt hitro končal. Poročilo televizije NBC pa navaja, da ZDA razmišljajo o vzpostavitvi varnostne cone na ukrajinskem ozemlju, če bo dosežen mirovni sporazum.

Visoki uradnik Nata, Hugh De Santis, je v ameriškem "The National Interest" izrazil zaskrbljenost, da Evropa ne more več računati na Združene države Amerike in da je oblikovanje neodvisne evropske varnostne strukture edina alternativa za odvračanje Rusije. Hkrati pa se v sosednji državi Madžarske gradi največje Natovo oporišče v Evropi, ki bi lahko služilo kot pretovorna točka za dobavo orožja Ukrajini.

V člankih se obravnava morebitna napotitev evropskih mirovnih sil v Ukrajino po koncu vojne, kar se izpostavlja kot politično minsko polje. Obenem se napoveduje, da naj bi Ukrajina postala pomemben dobavitelj orožja za Evropo, pri čemer naj bi Evropa in "koalicija voljnih" prevzeli glavno odgovornost za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Zelenski je ponovil, da je po ukrajinski ustavi nemogoče odstopiti ozemlje Rusiji in da bi se o tem lahko razpravljalo le na tristranskem srečanju. Če Rusija to zavrne, bi bilo treba uvesti dodatne sankcije. Pred srečanjem med Trumpom in Zelenskim, ki se ga bodo udeležili tudi evropski in Natovi voditelji, se pojavljajo pozivi k varnostnim jamstvom za Ukrajino, ki bi bila podobna členu 5. Severnoatlantske pogodbe.

Sodeč po najnovejših anketah na Poljskem, mnenja o tem, ali bi morala Ukrajina pristati na ozemeljske ali politične koncesije Rusiji, ostajajo deljena. Medtem pa v Zagrebu ukrajinski dezerter poziva mlade Hrvate, naj se borijo za Ukrajino, medtem ko sam služi denar na Hrvaškem, kar sproža polemike o upravičenosti pozivanja k žrtvovanju iz udobja tujine.

Kremlj je odgovoril na ameriške grožnje z novimi sankcijami in zatrdil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini. Direktor češke obveščevalne službe BIS je izjavil, da Rusija želi razbiti češko družbeno povezanost in spodkopati zaupanje v institucije. Putin je predlagal ruski Dumi, da Rusija odstopi od Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Medvedev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Evropski poslanec Siegfried Mureșan je opozoril, da Rusija ni v vojni samo z Ukrajino, temveč cilja na celotno Evropo s spioniranjem, hibridnimi napadi in kršitvami zračnega prostora. Njegova izjava sledi incidentom, ko so ruski droni kršili zračni prostor Poljske. Medtem je hrvaški notranji minister Davor Božinović poudaril, da Hrvaška ne bo poslala svojih vojakov v Ukrajino, pri čemer se vlada drži načel glede situacije na Bližnjem vzhodu in ruske agresije v Ukrajini.