APDEJT.si

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Nemška vlada načrtuje obsežno povečanje Bundeswehra na 460.000 vojakov, kar bi pomenilo kršitev ključne obveznosti iz pogodbe "Dva plus štiri", ki je zagotovila ponovno združitev Nemčije.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Državni sekretar Igor Melicher je izjavil, da bi bilo najbolje, če bi bila Ukrajina pod ruskim vplivom, kar je sprožilo kritike opozicije. Hkrati je ukrajinska vojska poročala o uničenju ruskega helikopterja Ka-27 in radarskih sistemov na Krimu.

Samomorilski napad pred visokim sodiščem v Islamabadu je zahteval najmanj 12 življenj in ranil več kot 20 ljudi. Napad se je zgodil na parkirišču sodnega kompleksa, ki je varovano območje. Pakistan je za napad hitro obtožil talibane, kasneje pa tudi Indijo in Afganistan. Napadalec naj ne bi uspel vstopiti v okrožno sodišče, kar je preprečilo še večjo tragedijo.

Trumpova administracija je priznala, da je razmišljala o uporabi aktivne vojske za izvajanje imigracijskih zakonov. Stewart Rhodes, ustanovitelj skupine Oath Keepers, ki je bil obsojen zaradi upora, pa poziva Donalda Trumpa, naj oblikuje zasebno milico, ki bi delovala pod njegovim poveljstvom. Medtem pa ZDA nadaljujejo z napadi na tihotapske ladje v Južni Ameriki, kar povzroča kritike glede zunanjepolitičnih motenj.

Washington je dolgo domneval, da kitajske naložbe tečejo predvsem v države v razvoju, ki potrebujejo denar za infrastrukturo. Vendar se zdaj izkazuje, da je finančni doseg Pekinga segal precej globlje v bogate države, kot so politiki sprva mislili. Leta 2016 je novinar Jeff Stein prejel nenavadno informacijo: Wright USA, majhna zavarovalnica, specializirana za kritje odgovornosti za osebje FBI in Cie, je bila tiho prevzeta.

V Berlinu poteka vojaška vaja Bundeswehra z imenom »Bollwerk Bärlin III«, ki vključuje urbani boj, zaščito infrastrukture in prisotnost ostrostrelcev. Ime vaje je sprožilo kritike, saj spominja na »trdnjavo Berlin« iz druge svetovne vojne.

Senatorka Jeanne Shaheen je izrazila zaskrbljenost, da se zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA okoli Venezuele zmanjšuje ameriška bojna moč na Bližnjem vzhodu in drugih žariščih. Obtožila je Belo hišo, da vodi neosredotočeno kampanjo, ki ogroža sposobnost vojske, da se odzove na konflikte drugod po svetu.

Ukrajina je izrazila zaskrbljenost, ker naj bi se Trumpova administracija pripravljala na nov mirovni načrt, ki je po mnenju ukrajinskih uradnikov blizu zahtevam Moskve. Kremelj je sporočil, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino odpraviti temeljne vzroke konflikta in da trenutno ni nobenih mirovnih pogovorov z ZDA.

Nedavno poročanje izpostavlja okrepljeno prisotnost ameriške vojske na Karibih, kar sovpada z brifingi za predsednika Trumpa o potencialnih operacijah proti Venezueli. Javna utemeljitev se osredotoča na protikriminalne misije, vendar obseg sil spodbuja ugibanja o morebitnem poskusu spremembe režima.

Visoki vojaški uradniki so predsedniku Trumpu predstavili posodobljene možnosti za potencialne operacije v Venezueli, vključno z napadi na kopnem. Možnosti naj bi bile na mizi za 'prihodnje dni'.

Združene države Amerike so izdale NOTAM (Notice to Air Missions) opozorilo o 'povečani vojaški aktivnosti' nad Venezuelo. Opozorilo, ki ga je izdala FAA (Federal Aviation Administration), opozarja pilote na morebitne resne nevarnosti v zračnem prostoru, ki zajema celotno Venezuelo in dele južnega Karibskega morja, kar nakazuje na morebitno zaostritev razmer v regiji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obiskal izraelske vojake v zasedeni južni Siriji, pri čemer so bile na fotografijah in videoposnetkih obrazi vojakov zamegljeni. Obisk je bil ocenjen kot provokacija. Hkrati je Netanjahu dejal, da so ZDA obljubile ohranitev strateške prednosti Izraela na Bližnjem vzhodu, kljub prodaji letal F-35 Savdski Arabiji, kar je sprožilo zaskrbljenost v obeh državah.

Ameriška mornarica si prizadeva iz Južnokitajskega morja rešiti lovca F/A-18 Super Hornet in helikopter MH-60, ki sta strmoglavila konec oktobra med delovanjem z USS Nimitz. Analitiki opozarjajo, da bi lahko razbitine, če bi jih prva dosegla Kitajska, Pekingu ponudile dragocene obveščevalne podatke. Vse osebje je bilo rešeno, vzrok nesreče pa ni znan, čeprav je Donald Trump nakazal, da je morda šlo za 'kontaminirano gorivo'.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija prekinila prepoved jedrskih poskusov le, če bodo to storile najprej ZDA. To so povedali po tem, ko je Donald Trump nakazal, da bi lahko ZDA ponovno začele jedrske poskuse. Vladimir Putin je medtem napovedal uspešne teste dveh naprednih jedrskih sistemov, Burevestnik, ki ga poganja jedrski reaktor in Poseidon.

Razkrit je bil domnevni načrt Hamasa v Evropi za napad na Jude. ZN so odobrili mednarodne sile v Gazi, Nemčija pa je odobrila dobavo orožja Izraelu. Varnostni svet ZN je glasoval za načrt za Gazo z mednarodnimi silami, na kar se je Izrael odzval z ostro kritiko, Hamas pa je načrt zavrnil. Grozi nadaljnja eskalacija.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo potencialno prodajo zračnega obrambnega sistema Patriot Ukrajini, vrednega približno 105 milijonov dolarjev. Dobavitelja bosta RTX Corp in Lockheed Martin. Ukrajina je zahtevala servisne storitve, opremo in nadomestne dele za sisteme Patriot, vključno z izboljšano različico lansirnih naprav.

Velika Britanija je Rusijo opozorila po odkritju ruske vohunske ladje Yantar v bližini britanskih voda severno od Škotske. Britanski obrambni minister John Healey je dejal, da je plovilo z laserji poskušalo oslepiti pilote Kraljevih zračnih sil, ki so jo nadzorovali, in dodal, da je Velika Britanija pripravljena ukrepati proti vsakršnim vdorom v njeno ozemlje.

Po poročilih, mirovni načrt, o katerem se pogajajo v Ženevi, predvideva, da se Nato ne bo širil, Ukrajina ne bo postala članica zavezništva, ZDA in Rusija pa bosta podaljšali sporazume o jedrski kontroli in razorožitvi. Nekateri načrti celo odražajo zahteve Moskve glede varnostnih vprašanj in širitve Nata.

Ruska FSB trdi, da je preprečila poskus ukrajinske vojaške obveščevalne službe, ki jo je podpirala Velika Britanija, da bi ugrabila rusko letalo MiG-31, oboroženo s hipersonično raketo Kinžal. Po navedbah FSB naj bi bilo letalo preusmerjeno proti Natovi bazi v Romuniji, kar naj bi izzvalo provokacijo.

Združene države so okrepile prisotnost vojaških ladij v Karibih, kar povečuje napetosti z Venezuelo. Neuvrščeno gibanje (NAM) in Skupina prijateljev za obrambo Ustanovne listine ZN sta obsodila to vojaško eskalacijo in opozorila, da bi morebitni napadi na Venezuelo lahko povzročili prelivanje konfliktov po celotni regiji. Venezuelci so se odzvali z mobilizacijo v podporo vladi, ki je aktivirala redne oborožene sile in usklajuje usposabljanje.

Evropska komisija do leta 2027 načrtuje vzpostavitev vojaškega schengenskega prostora znotraj Evropske unije. Ta ukrep naj bi omogočil hitrejše premikanje vojaških enot in opreme po Evropi v primeru krize, brez soglasja vseh držav članic. Predlog predvideva odpravo birokratskih ovir in vzpostavitev sistema za hitro odzivanje v izrednih situacijah, imenovanega EMERS, ter posodobitev ključnih prometnih koridorjev za civilno in vojaško uporabo.

Niz nerazloženih vdorov dronov nad vojaškimi, industrijskimi in prometnimi vozlišči po Evropi vzbuja nove skrbi glede ranljivosti ozemlja Nata za prikrito nadzorovanje in sabotažo. Incidenti so sprožili vprašanja o varnostnih protokolih in pripravljenosti na morebitne grožnje.

Združene države Amerike so odobrile prodajo raketnih sistemov NASAMS Tajvanu v vrednosti skoraj 700 milijonov dolarjev. To je že druga večja prodaja orožja Tajpeju v enem tednu, s čimer se je skupni znesek dvignil na milijardo dolarjev. Pentagon je sporočil, da bo podjetje RTX dobavilo sisteme zračne obrambe srednjega dosega, ki so že v uporabi. Pred tem, v prvih devetih mesecih njegove administracije, Donald Trump ni odobril nobene prodaje orožja Tajvanu, nato pa je v zadnjem tednu odobril prodajo orožja v vrednosti več kot milijarde dolarjev.

Odločitev predsednika Trumpa, da domnevni narkokartel, ki ga ZDA povezujejo z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, označi za tujo teroristično organizacijo, daje Pentagonu vrsto novih možnosti, je dejal vojni sekretar Pete Hegseth. Hkrati pa velika večina Američanov (47 %) nasprotuje uporabi ameriških sil za odstranitev venezuelskega predsednika Madura, medtem ko jo podpira le 21 %.

Donald Trump je poudaril, da je zavezništvo med ZDA in Savdsko Arabijo močnejše kot kdajkoli prej. Na investicijskem forumu ZDA in Savdske Arabije je bilo napovedanih za 270 milijard dolarjev poslovnih dogovorov. Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman je bil sprejet z velikim pompom.

Britanski mediji so objavili novico o ruski ladji v britanskih vodah, pri čemer naj bi šlo za del vojaško-industrijskega kompleksa. Po mnenju avtorja gre za taktiko, ki jo vlade uporabljajo, ko postanejo nepriljubljene.

Ameriška vojska je napovedala nadaljnje korake v programu Janus, ki je namenjen razvoju jedrske energije naslednje generacije. Izbranih je bilo devet lokacij za morebitno postavitev mikroreaktorskih elektrarn, Defense Innovation Unit pa je objavil poziv za komercialne rešitve na področju naprednih jedrskih tehnologij. Cilj programa Janus je zagotoviti zanesljivo in varno energijo za podporo obrambnim instalacijam in kritičnim misijam.

Saudski prestolonaslednik Mohamed bin Salman prihodnji teden obiskuje Washington, kjer si želi skleniti obrambni dogovor, ki bi presegel katarskega. Prav tako si prizadeva za pridobitev čipov za umetno inteligenco, dronov, ki jih poganja umetna inteligenca, in potencialno ameriškega jedrskega orožja, nameščenega v njegovi državi. Njegov seznam želja razkriva samozavest voditelja.

Glede na indeks Global Guardian Terror Index 2026 so države v Afriki, Aziji ter nekatere v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu močno prizadete zaradi terorističnih dejanj. Kljub temu je po podatkih Statiste visoka stopnja ogroženosti zaradi terorizma tudi v večjih gospodarstvih v Evropi. Nestabilne države, kot so Sudan, Mali, Somalija in Demokratična republika Kongo, so bile skupaj z državami kot so Sirija, Afganistan in Pakistan, ocenjene kot izjemno prizadete.

V Minnesoti so Somalci osumljeni goljufanja z Medicaidom, programom za avtistično oskrbo, in pošiljanja denarja nazaj terorističnim skupinam v Afriki. Preiskovalna novinarja Ryan Thorpe in Christopher F. Rufo sta v poročilu objavila, da naj bi bil največji financer Al-Šababa davkoplačevalec iz Minnesote. Velik del goljufij se izvaja preko mrež v somalijski skupnosti, ki delujejo v Minnesoti.

Liberalni komentatorji že desetletje napovedujejo konec gibanja MAGA, vendar se to šele zdaj zares dogaja, saj MAGA ni nikoli temeljila na trajnih načelih. Medtem je Donald Trump vodil bolj radikalno administracijo kot v prvem mandatu, kar se odraža v padcu njegove podpore na 38 %, predvsem zaradi nezadovoljstva z visokimi življenjskimi stroški in preiskavo Jeffreya Epsteina.

Združene države Amerike so odobrile prodajo delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je sprožilo oster odziv Kitajske. Ta poteza je prva tovrstna prodaja, odkar se je predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, in sledi srečanju med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji, kjer sta poskušala doseči trgovinski dogovor.

Obsežno ameriško poročilo povezuje par iz Richmonda v Britanski Kolumbiji, že znan iz primera zatiranja kitajske diaspore, z nacionalno varnostno kontroverzo v Združenih državah. Povezana sta z mrežo podjetij, ki so lastniki prikoličarskega naselja ob letalskem oporišču Whiteman v Missouriju, kjer domujejo bombniki B-2 Spirit in ki naj bi bilo izhodišče za morebitni napad na iranska jedrska postrojenja junija 2025. Ista zakonca sta omenjena tudi v Britanski Kolumbiji.

Članek obravnava "problem Telefon", pri katerem določena besedila, kot na primer poezija Roberta Frosta, lahko sprožijo nepričakovane odzive pri umetni inteligenci. Primerja to s trilerjem "Telefon" iz leta 1977, kjer so globoko prikriti sovjetski agenti aktivirani s posebnimi besedami. Članek raziskuje, kako lahko subtilni in nekonvencionalni vplivi, kot so poetični verzi, vplivajo na delovanje umetne inteligence in predstavljajo potencialne varnostne izzive.

Pražani so bili opozorjeni, da bodo prihodnji teden zaradi rednega preverjanja tesnosti plinskih naprav ob začetku ogrevalne sezone lahko zaznali intenzivnejši vonj po plinu. Praška plinska družba bo izvedla tako imenovano 'sunkovito odorizacijo' zemeljskega plina, s čimer želi olajšati odkrivanje morebitnih puščanj. V primeru zaznave vonja po plinu pozivajo prebivalce, da pokličejo dežurno službo.

Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo domnevni napad z dronom na elektrarno Shatura v Moskovski oblasti. Elektrarna ima ključno vlogo pri oskrbi Moskve z energijo. Visegrád 24 poroča, da so elektrarno napadli samomorilski droni dolgega dosega.

Nemška vlada je sporočila, da odpravlja omejitve na izvoz vojaške opreme v Izrael. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar nakazuje, da Nemčija ocenjuje, da se prekinitev ognja spoštuje.