APDEJT.si

V Moskvi ocenjujejo, da so možnosti za trajen mir med ZDA in Rusijo majhne, tik preden je Washington uradno odpovedal srečanje. Sankcije Donalda Trumpa proti ruskim naftnim gigantom so v Rusiji povzročile zaskrbljenost, zaradi česar je Kremelj v ZDA poslal Kirila Dmitrieva, da bi reševal situacijo. Trump se je odzval na Putinove trditve o imunosti Rusije na sankcije z besedami, da bodo videli čez pol leta. Dmitriev naj bi se v ZDA srečal tudi s Steveom Witkoffom.

Južnokorejski minister za združitev, Chung Dong-young, je izrazil prepričanje, da obstaja velika verjetnost za srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom prihodnji teden. Minister je to označil kot "priložnost iz nebes" za oživitev zastale diplomacije in pozval Trumpa, naj srečanje izkoristi med svojim prihajajočim obiskom Azije. Srečanje bi lahko potekalo prihodnji teden.

ZDA so uvedle nove sankcije proti ruskima naftnima podjetjema Rosneft in Lukoil. Evropska komisija, NATO in Velika Britanija so pozdravili ameriške sankcije. Prizadevanja ZDA za mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino so bila doslej neuspešna. EU je sprejela 19. paket sankcij proti Rusiji.

Rusija je Združenim državam Amerike neuradno posredovala dokument, v katerem ponavlja svoje zahteve po prevzemu celotnega Donbasa kot pogoj za mir z Ukrajino. Te zahteve so v nasprotju s stališči Donalda Trumpa. Hkrati je bilo po telefonskem pogovoru med zunanjima ministroma obeh držav sporočeno, da do načrtovanega srečanja med Trumpom in Putinom ne bo prišlo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po "produktivnem" telefonskem pogovoru. Medtem pa G4Media poroča, da Bolgarija razmišlja o tem, da bi Putinu dovolila prelet čez državo na poti v Budimpešto, čeprav je bolgarski zračni prostor za ruska letala zaprt od februarja 2022. Bolgarski minister je izjavil, da bi takšno srečanje morali olajšati na izvedljiv način.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pritiskal na slednjega za hitro končanje konflikta v Ukrajini. Po poročanju Wall Street Journala naj bi Trump Zelenskemu predstavil svoje prioritete za dosego miru. Medtem naj bi potekali pritiski za sabotiranje pogajanj v Ukrajini in prekinitve ognja v Gazi.

Bolgarija je izrazila pripravljenost dovoliti prelet letala ruskega predsednika Vladimirja Putina čez svoje ozemlje, če bo to pripomoglo k srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Medtem pa je Poljska opozorila, da ne more zagotoviti, da neodvisno poljsko sodišče ne bo odredilo aretacije Putinovega letala, če bi poletelo nad Poljsko. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je dejal, da ne more jamčiti za varen prelet.

Po sklenitvi dogovora med Izraelom in Hamasom o Gazi, so ameriški odposlanci Jared Kushner, Joseph Witkoff in Vance obiskali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da bi podprli mir. Izrael je ponovno odprl dva mejna prehoda. Nizozemski mediji poročajo, da ZDA izražajo zaskrbljenost, da bi Netanjahu lahko obnovil vojno. Ankete kažejo na porast podpore Netanjahujevi stranki Likud po koncu vojne v Gazi.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Hrvaški, Nicole McGraw, je predala poverilna pisma hrvaškemu predsedniku Zoranu Milanoviću. Uradno je začela svoj mandat v Zagrebu.

Rusija je obtožila Evropsko unijo, da aktivno sabotira prihajajoči vrh med predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva naj bi Bruselj izvajal "aktivne sabotažne akcije" v pričakovanju srečanja. Poleg tega Moskva obtožuje zahodnoevropske države "aktivnih subverzivnih prizadevanj" v zvezi z možnim vrhom.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Marco Rubio in Sergej Lavrov sta se pogovarjala po telefonu o pripravah na vrh med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini. Obstaja možnost, da se Rubio in Lavrov srečata že ta četrtek. Bolgarija bi lahko Putinu dovolila prelet države z letalom na poti v Budimpešto.

Nemško zunanje ministrstvo je začasno odpoklicalo svojega veleposlanika v Gruziji, Petra Fischerja, v Nemčijo na posvetovanja. Ta poteza je sledila obtožbam gruzijskega premierja Iraklija Kobahidzeja, ki je Fischerju očital vmešavanje v notranje zadeve države.

Madžarski premier Viktor Orbán je z navdušenjem sprejel napoved morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, kjer naj bi razpravljala o končanju vojne v Ukrajini. Vendar pa pot ruskega predsednika v Budimpešto ostaja logistični izziv, saj je Madžarska del Evropske unije in obdana z državami, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati so se pojavile informacije o študiji izvedljivosti tunela med ZDA in Rusijo, ki naj bi se začela kmalu po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar sproža različne interpretacije.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se srečal z Donaldom Trumpom. Madžarski premier Orbán naj bi ruskemu predsedniku Putinu zagotovil 'jamstva' glede vrha, pri čemer Mednarodno kazensko sodišče zahteva Putinovo aretacijo. Medtem pa profesor Tiberiu Tudor v Romuniji analizira morebitno srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti leta 2025 po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar bi lahko vplivalo na novo geopolitično ureditev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ga je indijski premier Narendra Modi zagotovil, da Indija ne bo več kupovala ruske nafte, ki je pod sankcijami ZDA. Indijski predstavniki so te trditve zanikali in poudarili, da ni bilo nobenega dogovora o ustavitvi nakupa ruske nafte.

Medtem ko so bili nedavno objavljeni premirje in potencialni konec vojne med Palestino in Izraelom, obstaja zadržanost glede zaupanja v uresničitev dogovora zaradi desetletij konflikta na Bližnjem vzhodu in vezi med ZDA in Izraelom. Poleg tega je nekdanji analitik Cie Larry C. Johnson komentiral Trumpov načrt za mir v Gazi kot "poroko brez neveste in ženina", ki jo je Trump uprizoril pred voditelji iz Evrope, Azije in arabskega sveta.

MSNBC je kritiziral politiko predsednika Trumpa do Irana, vključno z njegovim odstopom od sporazuma JCPOA in napadi. Hkrati je Iran prekinil sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) in zahteva varnostna jamstva ter priznanje obogatitve urana po ameriško-izraelskih napadih.

V Kansasu so razpustili mlade republikance po poročilu o rasističnih in nasilnih sporočilih v šifriranih klepetih. Medtem je ameriško zunanje ministrstvo preklicalo vizume šestim tujim državljanom, ker so slavili atentat na Charlieja Kirka. ZDA ne želijo gostiti tujcev, ki si želijo smrti Američanov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prejel redke dvostranske pohvale, potem ko je Hamas izpustil zadnjih 20 živih talcev v Gazi, kar je pomenilo pomemben preboj v dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Vodja senatne manjšine Chuck Schumer je dogodek označil za "ogromno in izjemno olajšanje" in pripisal zasluge Trumpu. Tudi komika Stephen Colbert in Jimmy Kimmel sta se strinjala, da si Trump zasluži priznanje za prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu.

Na mirovnem vrhu v Egiptu sta se ameriški predsednik Donald Trump in francoski predsednik Emmanuel Macron srečala v nenavadno dolgem in napetem stisku roke, ki je trajal skoraj pol minute. Dogodek je bil široko zabeležen, nekateri pa so ga interpretirali kot nov znak napetosti med državama.

Ameriški predsednik Joe Biden in Hillary Clinton sta pohvalila Donalda Trumpa, kar je Trump označil za "zelo prijetno". Medtem je Trump v Italiji izjavil, da ni načrtoval prošnje za pomilostitev Benjamina Netanjahuja, a se mu je zdela priložnost popolna.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v petek v Washingtonu srečal z Donaldom Trumpom, kjer bosta razpravljala o zračni obrambi in morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Zelenski je omenil možnost financiranja nakupa teh raket z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. Trump je izjavil, da se je začela druga faza mirovnih pogovorov v Gazi, pri čemer je poudaril pomembno vlogo Egipta pri dogovoru.

Donald Trump je dosegel politično zmago s podpisom mirovnega sporazuma za Gazo, ki so ga spremljali voditelji iz Evrope, Azije in arabskega sveta. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v govoru pred Knesetom ob prisotnosti Trumpa izrazil zavezanost miru in se zahvalil ameriškemu predsedniku za ključno vlogo pri dogovoru o izpustitvi talcev. Egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sisi je bil ključni partner pri Trumpovem mirovnem načrtu, pomagal pri pogajanjih in gostil mirovno konferenco v Sharm el-Sheikhu.

Pakistanski premier Šebaz Šarif je nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, ker ga je označil za 'človeka miru' zaradi njegovega uspešnega posredovanja glede zemlje. Poročali so tudi o eksploziji v bližini vojaške baze v Kairu pred Trumpovim mirovnim vrhom.

Izraelska vlada pričakuje, da bo do izpustitve vseh preostalih talcev v Gazi prišlo v ponedeljek med 4. in 6. uro po lokalnem času. Tiskovna predstavnica izraelske vlade, Shosh Bedrosian, je potrdila, da naj bi se izpustitev izraelskih talcev začela v ponedeljek zjutraj.

Po poročanju različnih virov naj bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Norveški Nobelov odbor naj bi jo nagradil zaradi njenega prizadevanja za demokracijo in proti zlorabi državne moči v Venezueli, kjer nasprotuje režimu Nicolása Madura.

Jeffrey D. Sachs in Sybil Fares sta predlagala revidirano različico Trumpovega načrta za končanje vojne v Gazi in okupacije Zahodnega brega. Trumpov načrt vključuje konstruktivne predloge glede talcev, humanitarne pomoči in obnove. Svetovni voditelji so Trumpov načrt sprejeli z upanjem.

Po objavi mirovnega sporazuma med Hamasom in Izraelom se vrstijo pozivi k podelitvi Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovil svojo podporo Trumpovi kandidaturi za nagrado. Senator John Fetterman je ponudil pomoč pri kampanji za Nobelovo nagrado za mir. Kongresnik Daniel Goldman je izrazil navdušenje nad doseženim mirovnim sporazumom na Bližnjem vzhodu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Kijev nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, če bo ta Ukrajini poslal rakete Tomahawk in pomagal pri pogajanjih. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanyahu ponovil svojo podporo Trumpovi nominaciji za Nobelovo nagrado za mir.

Ameriški senat je potrdil Nicole McGraw za novo veleposlanico Združenih držav Amerike v Hrvaški. Pričakuje se, da bo McGraw kmalu prispela v Zagreb, kjer bo delala na promociji ameriških interesov in krepitvi odnosov med državama. Med njene prioritete naj bi spadala tudi vprašanja, povezana z Bosno in Hercegovino.

Senat Združenih držav Amerike je potrdil imenovanje Kennetha "Kena" Howeryja, ustanovitelja platforme PayPal in prijatelja Elona Muska, za novega ameriškega veleposlanika na Danskem. Hkrati je bil Thomas Rose potrjen za veleposlanika ZDA na Poljskem. Senat je o Roseovi nominaciji glasoval v paketu z več kot sto drugimi imenovanji.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor z brazilskim predsednikom Luizom Ináciom Lulo da Silva. Glavna tema pogovora sta bila gospodarstvo in trgovina. Lula je pozval Trumpa, naj odpravi tarife in sankcije proti Braziliji, kar nakazuje na otoplitev odnosov po mesecih napetosti. Voditelja sta si izmenjala telefonske številke in obljubila krepitev sodelovanja.

Kanadski premier Mark Carney se je v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer so prevladovala trgovinska vprašanja med Kanado in ZDA. Medtem je Tajvan pozval Trumpa, naj ne zapusti Tajvana in naj zavzame jasno stališče do Kitajske.

Hamas se je pogojno strinjal s ključnimi vidiki Trumpovega mirovnega načrta za Gazo, vključno s sprostitvijo preostalih talcev in prepustitvijo oblasti. Trump pa je arabskim državam obljubil, da Izrael ne bo začel nove vojne. Kljub Netanjahujevemu vztrajanju, da načrt vključuje možnost nadaljevanja spopadov, če Hamas krši dogovore, je Trumpova ekipa poudarila, da se je treba izogibati iskanju "lukenj".

Poljska in baltske države so bile s strani Angele Merkel obtožene, da so prispevale k ruski agresiji na Ukrajino, kar je sprožilo ostre kritike s strani poljskih politikov. Mateusz Morawiecki je Merklovo obtožil, da je izbrala Putina, zaradi česar Evropa danes plačuje visoko ceno. Intervju z Merklovo je bil označen kot dezinformacija in je povzročil ogorčenje v medijih in na družbenih omrežjih.

V Združenih narodih v New Yorku je bilo pestro, saj so Francija, Belgija, Luksemburg, Malta, Monako in Andora formalno priznale državo Palestino. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob tem pozvala k takojšnji prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu, da bi dosegli izpustitev vseh talcev.

Pojavili so se načrti za prihodnjo upravo Gaze pod vodstvom nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki vključujejo milijarderje, sioniste in uradnika ZN. V New Yorku je Zohran Mamdani, kandidat demokratske stranke za župana, obtožil Izrael za "genocid" nad Palestinci pred obletnico napada na Izrael 7. oktobra. Medtem so izraelske oblasti izpustile poljske državljane iz zapora, potem ko so jih večkrat obtožile povezav s Hamasom.

Na Waldai-konferenci v Sočiju je ruski predsednik Vladimir Putin nakazal možnost pogajanj za končanje vojne v Ukrajini, hkrati pa opozoril Zahod pred eskalacijo konflikta in potjo, ki vodi v obsežne vojaške spopade. Putin je pozval Zahod, naj se sooči z resničnimi problemi in poudaril potrebo po "renesansi diplomatske umetnosti". Waldai-forum poteka od leta 2004.

Donald Trump je opozoril Hamas, da mu grozi popolno uničenje, če se ne bo odpovedal oblasti v Gazi. Hkrati naj bi kritiziral Netanjahuja zaradi njegove negativnosti v telefonskem pogovoru. Hamas je zanikal Netanjahujeve trditve o umiritvi razmer v Gazi. Govori se o Trumpovem načrtu, ki ga je Hamas sprejel, vendar se ne bo razorožil. Rubio meni, da brez izpustitve vseh talcev ne bo miru in ne bo državnosti.

Visoki predstavnik Hamasa je izrazil željo po sklenitvi dogovora o končanju vojne in takojšnji izmenjavi zapornikov. Izrael in Hamas naj bi se v Kairu udeležila pogovorov o izpustitvi talcev, kar je del načrta, ki ga podpira Trump. WSJ poroča o diplomatskih prizadevanjih ZDA in arabskih držav za dosego dogovora o Gazi, vključno z izraelskim napadom na Katar, pogajanji z Netanjahujem in Hamasom ter ključnimi točkami mirovnega načrta.

Francoske oblasti so sprostile tanker "Borakaj", ki naj bi bil del ruskega "senčnega" ladjevja. Tanker je zapustil območje Saint-Nazaire in je na poti proti Sueškemu prekopu. Francoske oblasti niso navedle razlogov za zadržanje in kasnejšo sprostitev plovila.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je sprejel Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, medtem ko Hamas, ki ni sodeloval pri njegovi pripravi, načrt preučuje. Nekateri menijo, da načrt daje Izraelu proste roke pri odločanju o njegovi izvedbi. Palestinska usoda je odvisna od Hamasa.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum Pardo, je zahtevala takojšnjo izpustitev in repatriacijo šestih mehiških državljanov, ki so bili aretirani s strani Izraela med poskusom dostave pomoči Palestincem v Gazi. Sheinbaum je poudarila, da Mehičani niso storili nobenega zločina in da bi jih morali nemudoma vrniti v domovino.

Na srečanju so se svetovni voditelji, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in albanskim premierjem Edijem Ramo, posmehovali Donaldu Trumpu zaradi njegovih hvalisanj o končanju vojne med njihovimi državami. Medtem je Dmitrij Medvedev, podpredsednik ruskega varnostnega sveta, na družbenih omrežjih izzival Trumpa in izjavil, da Rusija ne potrebuje vojne, Evropa pa je ne more izvesti.

Evropska komisija predlaga shemo posojil za Ukrajino, ki bi bila podprta z zamrznjenimi ruskimi sredstvi, z odplačilom, ki bi se začelo šele, ko bi Moskva plačala vojno škodo. Kremelj je opozoril Evropsko unijo, da bo Rusija preganjala posameznike ali države, ki bi si prisvojile njena sredstva, in poudaril, da bi kraje ruskih sredstev negativno vplivale na evropske depozitarje in naložbe.

Donald Trump je leta 2025 napovedal dosego zgodovinskega dogovora v zvezi z Bližnjevzhodnim konfliktom. Kljub temu pa so Netanjahujevi zadržki nakazali, da bo pot do dejanske rešitve še dolga in zapletena. Članek poroča o tem dogovoru in izpostavlja izzive, ki jih prinašajo pomisleki enega od ključnih akterjev.

Neznanci so z vulgarnimi risbami in napisi v češčini oskrunili stavbo češkega veleposlaništva v Moskvi. Češki zunanji minister Jan Lipavský je dejanje označil za nesprejemljiv napad. Češki veleposlanik v Rusiji, Daniel Koštoval, bo ruskemu zunanjemu ministrstvu predal protestno noto, v kateri bo Češka zahtevala informacije o incidentu.

Članki obravnavajo odnose med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, pri čemer en članek omenja njuno srečanje v Washingtonu in stališče ameriške administracije, ki ga je predstavil Tom Barrack. Drugi članek kritizira argentinskega predsednika Javierja Mileija zaradi njegovega podrejanja Trumpu in nezmožnosti rešitve krize v Argentini. Švedski članek poroča o nesoglasju med Trumpom in Netanjahujem glede mirovnega načrta.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Microsoft, naj odpusti Liso Monaco, predsednico za globalne zadeve, ker naj bi ogrožala nacionalno varnost ZDA. Medtem je ameriški State Department sporočil, da bo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru razveljavil vizum, ker naj bi spodbujal ameriške vojake v New Yorku k neupoštevanju ukazov in nasilju.

V Združenih državah Amerike je administracija nekdanjega predsednika Trumpa razmišljala o uvedbi visokih carin na uvoz farmacevtskih izdelkov in ukrepih za zmanjšanje odvisnosti od uvoza polprevodnikov, kar bi lahko vplivalo na podjetja kot so Intel, Taiwan Semiconductor in Micron. Medtem pa se Kanada sooča z notranjimi političnimi in gospodarskimi izzivi, vključno s prizadevanji za progresivni nacionalizem, ki bi odgovoril na trgovinsko agresijo ZDA in korporativno integracijo. Poudarjena je tudi potreba po diplomaciji s strani Kanade, da bi vzpostavila stike z rastočimi gospodarstvi, medtem ko se Afrika sooča z izzivi vključevanja v svetovno gospodarstvo.