APDEJT.si

Palestinska oblast naj bi spodbujala države, da zapustijo dvorano med govorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred Generalno skupščino ZN. Hamas pa je odgovoril na govor Mahmuda Abasa pred Generalno skupščino ZN in sporočil, da bodo vsi poskusi vsiljevanja skrbništva palestinskemu ljudstvu propadli.

Donald Trump se je po telefonu pogovarjal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom o vojni in svetovnem gospodarstvu. Trump je Združene narode obtožil 'trojne sabotaže'. Mediji pa so poročali, da 'preverjalci dejstev' pozorno spremljajo Trumpove izjave, posebej tiste, ki jih je izrekel v Združenih narodih.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno pozval islamistično organizacijo Hamas k takojšnji izpustitvi vseh talcev v Gazi. Obenem je Trump v Združenih narodih izjavil, da bi bilo priznanje palestinske države nagrada za teroristično skupino Hamas. Ponovil je svojo zahtevo po izpustitvi vseh talcev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med razpravo v Združenih narodih ostro kritiziral države, ki sprejemajo nezakonite priseljence, in dejal, da so te države uničene in 'odhajajo v pekel'. Prav tako je kritiziral delovanje OZN.

Donald Trump se je ob vrnitvi na diplomatski oder lotil Združenih narodov in jih ostro kritiziral, hkrati pa izrekel pohvale nemškemu kanclerju. Medtem naj bi si ZDA prizadevale za spremembo režima v Venezueli, kar naj bi bil pravi cilj vojaškega krepitve v Karibih.

Moški, obtožen poskusa atentata na Donalda Trumpa na Floridi lani, je bil spoznan za krivega. New York Magazine pa je kritiziral Trumpovo Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) kot operacijo policijske države, na kar se je odzvala Kristi Noem.

V Franciji se pojavljajo pozivi k priznanju palestinske države. Medtem je v Bordeaux Montaigne 40 učiteljev zahtevalo takojšen in brezpogojen sprejem palestinskih študentov, ki bežijo pred nasiljem. Obenem so kritizirali francosko vlado zaradi blokiranja pomoči.

Po izraelskem zračnem napadu v Katarju potekajo priprave na izredni vrh s skoraj 60 arabskimi in islamskimi državami. Ministri zunanjih zadev Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) so začeli zaprte sestanke in razprave o tem, kako se odzvati na izraelske akcije v regiji. Medtem se pojavljajo vprašanja o partnerstvu med Združenimi arabskimi emirati in Izraelom, pri čemer nekateri poudarjajo pomen odnosa med predsednikom ZAE in katarskim emirjem.

Članki obravnavajo različne vidike trenutnih odnosov z Rusijo. Prvi, objavljen na thecritic.co.uk, poziva k mirnosti in odločnosti namesto histerije glede morebitnih ruskih provokacij. Drugi članek, objavljen na revolver.news, poroča o pritisku Donalda Trumpa na Vladimirja Putina. Članki tako predstavljajo različne perspektive glede Rusije, od umirjanja strasti do poudarjanja vpliva ZDA.

Košarkarska zvezda LeBron James je s svojim obiskom Kitajske po letu 2019 in pisanjem članka v kitajskem državnem časopisu People’s Daily poskušal zmanjšati napetosti med ZDA in Kitajsko. V članku je poudaril, da je košarka most, ki povezuje ljudi, kljub trgovinskim sporom in napetostim med državama.

Ameriški kongresnik poziva nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, naj blokira globalno prodajo ruske energije, s čimer bi oslabil vojno mašinerijo Vladimirja Putina. Medtem pa je tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, izjavil, da nobene sankcije ne bodo prisilile Rusije, da bi spremenila svoje stališče glede Ukrajine. Trump je dejal, da ni zadovoljen z dogajanjem in da bo v naslednjih dneh govoril s Putinom.

Iran je nakazal pripravljenost na ponovna pogajanja z ZDA. Hkrati pa generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi pritiska na Teheran, da omogoči ponovne inšpekcije jedrskega programa. IAEA poudarja, da mora Iran hitro privoliti v nadzor svojega jedrskega programa.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da je pripravljen prevzeti »škodo« za mednarodni ugled Izraela, da bi dosegel zmago v vojni v Gazi. Izrael trdi, da bo priznanje palestinske države destabiliziralo regijo in da bo to spodbudilo Tel Aviv k enostranskim ukrepom.

Kitajski predsednik Xi Jinping je ob 80. obletnici zmage v kitajski ljudski vojni proti odporu dejal, da se človeštvo ponovno sooča s ključnimi odločitvami med mirom in vojno. Medtem pa naj bi Trumpova administracija zasebno priznala poraz glede obljube o končanju rusko-ukrajinske vojne, kljub javnemu slavljenju srečanja s Putinom.

Kremlj je izjavil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini in da si zahodne države prizadevajo ZDA pritegniti v orbito sankcij. Ruski predstavnik je tudi izjavil, da bosta Putin in Trump preprečila tretjo svetovno vojno. Bivši ruski predsednik Medvedjev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Predsednik Palestinske uprave Mahmud Abas se verjetno ne bo mogel obrniti na Generalno skupščino Združenih narodov, ker mu ZDA zavračajo izdajo vizuma. Položaj Palestine ogroža tudi stališče Marca Rubia, ki je Izraelu nakazal zeleno luč za priključitev dela Zahodnega brega. Hkrati pa nastop Joramma Hazonija, bivšega pisca govorov za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, razkriva globok vpliv Izraela na ameriško politiko, še posebej na gibanje America First.

Rusko veleposlaništvo na Švedskem je bilo ponovno tarča napada z dronom, ki je odvrgel vrečko, napolnjeno z barvo. To je že več kot eno leto, da so rusko veleposlaništvo in trgovsko predstavništvo v Stockholmu tarča takšnih napadov. Moskva očita Stockholmu kršenje Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961.

Vladimir Putin se je na vrhu v Kitajski pojavil v nelagodni situaciji, ko je kamere ujele njegov hladen pozdrav s predsednikom ene od držav Kavkaza. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski srečanje s slovaškim premierjem Robertom Ficom označil za smiselno in izrazil željo po nadaljevanju dialoga, kljub kritikam zaradi Ficevih tesnih odnosov z Rusijo.

V Franciji se krepi občutek, da je politična kriza dosegla točko vrelišča, pri čemer se vse pogosteje omenja možnost razpisa predčasnih parlamentarnih volitev. Kljub temu, da predsednik Emmanuel Macron to možnost zavrača, globoka blokada v državnem zboru povečuje verjetnost za takšen scenarij. Razprava o morebitni razpustitvi parlamenta se krepi tudi zaradi stališč različnih političnih strank, vključno z Nacionalno fronto, ki si želi novih volitev. Kriza naj bi razkrila strukturne težave Pete republike, zasnovane za stabilizacijo državne oblasti, ki pa je danes paralizirana.

Slovaški premier Robert Fico se je v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je pohvalil Slovaško zaradi zvestega prijateljstva s Kitajsko in izrazil upanje v nadaljnjo podporo Bratislave pri razvoju odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo. Xi Jinping je med obiskom v Evropi napovedal tudi obisk Slovaške.

Škotska vlada je pod vodstvom Johna Swinneyja napovedala bojkot Izraela in začasno ustavila financiranje podjetij za proizvodnjo orožja, ki dobavljajo Izrael, medtem ko se pripravljajo na priznanje palestinske države. V Združenem kraljestvu je Jeremy Corbyn sprožil neodvisno preiskavo o vpletenosti britanske države v dogajanje v Gazi. Hkrati pa je izraelski premier Benjamin Netanyahu zamrznil obsežen sporazum o zemeljskem plinu z Egiptom, kar povzroča nestabilnost na Bližnjem vzhodu.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je začel svoj prvi uradni obisk v ZDA, kar je pritegnilo pozornost ameriških medijev, kot je Fox News, ki poročajo o načrtih Bele hiše. V Bolgariji je obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zasenčila afera z GPS sistemom letala. V ZDA pa je Ron Paul kritiziral ameriško vojaško politiko in idejo o preimenovanju obrambnega ministrstva v "Ministrstvo za vojno".

Poljski predsednik Karol Nawrocki je obiskal ZDA, kjer se je srečal z Donaldom Trumpom. Njegov obisk je po mnenju Poljakov pomembnejši od obiska premierja Donalda Tuska, kar kaže na diplomatski razkorak med njima. Po obisku bo vlada prejela podrobno poročilo o pogovorih. Senator Krzysztof Kwiatkowski je napovedal, da se bodo skušali soočiti z Nawrockim glede njegovih pogovorov s Trumpom. Objavljene so bile tudi prve fotografije Nawrockega v Washingtonu, kjer naj bi razpravljal o pomembnih temah.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi decembra obiskal Indijo, kjer ga po besedah premierja Narendra Modija pričakuje 1,4 milijarde Indijcev. Medtem pa je kitajski voditelj Xi Jinping na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje izkoristil priložnost za krepitev odnosov z Modijem, s čimer se postavlja kot branilec multilateralizma proti politiki ameriškega predsednika.

Visoki iranski uradnik Ali Larijani je izjavil, da je dogovor z ZDA še vedno mogoč, vendar mora Washington opustiti zahteve glede omejitve iranskega raketnega programa. Pogovori med ZDA in Iranom so se prekinili junija. Medtem se pojavljajo analize o morebitnih prihodnjih spopadih med Izraelom in Iranom, zlasti po izraelskem napadu na Iran 13. junija. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian poudarja, da lahko jedrsko vprašanje reši le diplomatska rešitev, in poziva k aktivnejši vlogi organizacije SCO pri izgradnji miru.

Slovaški premier Robert Fico je odpotoval na Kitajsko na praznovanje 80. obletnice konca druge svetovne vojne in se bo udeležil bilateralnih pogajanj. Peter Pellegrini podpira Ficova prizadevanja za mirovni dialog s Putinom in Zelenskim. Bolgarski premier Rosen Željazkov se je distanciral od socialističnih ministrov, ki so odpotovali na Kitajsko na srečanje s Putinom in Kimom Džong Unom; pojasnil je, da sta ministra Atanas Zafirov in Ivan Ivanov na obisku na Kitajskem po partijski liniji.

Ruske sile so pričele z vzpostavljanjem "varnostnega območja" v regiji Dnjipropetrovsk. Vladimir Putin je dejal, da bi Rusija lahko sodelovala z ZDA pri upravljanju jedrske elektrarne Zaporožje, ki jo je zasedla. Rusija in Kitajska sta podpisali več kot 20 sporazumov o sodelovanju. Donald Trump je izrazil razočaranje nad Vladimirjem Putinom in napovedal ukrepe svoje administracije. Robert Fico se je v Čingai ponovno srečal s Putinom, kjer so razpravljali o predlogih, ki so razjezili Kijev. V Peking je prispel tudi Kim Čong-un.

Slovenski portal Necenzurano.si poroča, da naj bi se Združene države Amerike vključile v odločanje o tem, ali naj Slovenija uvede sankcije proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, vključno z morebitno prepovedjo vstopa v državo. Viri iz mednarodnih diplomatskih krogov so potrdili, da Washington poskuša po neformalnih poteh vplivati na odločitev Slovenije glede Dodika.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SOZ) sta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Xi Jinping pozvala k vzpostavitvi nove svetovne ureditve, ki bi predstavljala izziv Združenim državam Amerike in Evropi. Putin je izjavil, da je evroatlantska svetovna ureditev zastarela, medtem ko je Xi obljubil milijone dolarjev pomoči državam članicam SOZ in pozval k izkoriščanju njihovega obsežnega trga. Poudaril je ambicijo Kitajske po novi globalni varnostni in gospodarski ureditvi. Voditelji iz različnih držav so se zbrali v Kitajski, da bi okrepili vezi s Xijem, med njimi tudi voditelji držav Južne poloble.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je očitno, da do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim ne bo prišlo. Bela hiša pa je sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump ni bil presenečen nad ruskimi napadi na Kijev.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so sprožile mehanizem za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Marco Rubio je izjavil, da so ZDA odprte za neposredne pogovore z Iranom o končanju jedrskega programa.

Romunski sindikati in strokovnjaki z ministrstva za zunanje zadeve (MAE) so kritični do ministrice Oane Țoiu zaradi njenih odločitev v prvih dveh mesecih mandata. Očitajo ji, da ni izpolnila obljube o profesionalizaciji in depolitizaciji diplomatske službe, temveč naj bi izvajala arbitrarne in klientelistične ukrepe, ki škodujejo ugledu institucije. Poudarjajo, da se profesionalizacija ne doseže s političnimi imenovanji in nagradami, temveč z upoštevanjem zakona in vrednotenjem strokovnjakov.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v zadnjih tednih štirikrat poskušal telefonsko govoriti z indijskim premierjem Narendro Modijem, vendar naj bi ta pogovor zavrnil. Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča, da naj bi bil Modi "užaljen" po Trumpovih izjavah.

Ameriški veleposlanik v Parizu, Charles Kushner, se ni odzval na poziv francoskega zunanjega ministrstva, ki ga je vpoklicalo zaradi pisma predsedniku Macronu, v katerem je Francijo obtožil popuščanja antisemitizmu. Namesto njega se je pojavil njegov namestnik. Francosko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo nad Kushnerjevimi kritikami.

Donald Trump se je pohvalil, da ga imenujejo "predsednik Evrope" zaradi njegovih prizadevanj za zaustavitev vojne med Rusijo in Ukrajino. Medtem pa se je poskus Švice, da bi podučila Trumpa, končal z uvedbo 39-odstotnih carin s strani ZDA. Švica je želela popraviti Trumpove poglede v telefonskem pogovoru, a je bila poteza v Washingtonu ocenjena kot žalitev, kar je povzročilo višje carine in blokado.

Ameriški veleposlanik v Franciji, Charles Kushner, je kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi "nezadostnega ukrepanja" proti antisemitizmu, kar je sprožilo diplomatski spor med ZDA in Francijo. Kushner je v pismu Macronu izrazil zaskrbljenost zaradi porasta antisemitizma v Franciji, kar je povzročilo ostro reakcijo francoskega zunanjega ministrstva, ki je veleposlanika poklicalo na pogovor. Francoska stran je Kushnerjeve obtožbe označila za "nesprejemljive". Spor se je razplamtel v času, ko ZDA podpirajo izraelsko retoriko, medtem ko Francija išče načine za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.

Francija je poklicala ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja na zagovor po tem, ko je ta v odprtem pismu v časniku Wall Street Journal obtožil francosko vlado, da se ne bori dovolj proti antisemitizmu. Kushner je v pismu francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil, da si prizadeva za palestinsko državo, kar po njegovem mnenju nagrajuje Hamas in ogroža Jude.

Francija si je ta teden predvolala italijansko veleposlanico v Parizu zaradi "nesprejemljivih izjav" italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Salvini je Macrona pozval, naj se sam odpravi v Ukrajino, če želi vojno, in mu svetoval, naj ne bo tako občutljiv ter naj opusti vojno retoriko.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo italijanskega veleposlanika Emmanuela D'Alessandra zaradi izjav italijanskega ministra za infrastrukturo in promet, Mattea Salvinija, o francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu v zvezi z njegovimi pobudami glede Ukrajine. Salvini je izjavil, da italijanski vojaki ne bi smeli iti v Ukrajino in če Macron želi, naj gre tja sam.

Iran se je dogovoril z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, da bodo v prihodnjem tednu nadaljevali pogovore o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov je preprečiti ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se je o tem po telefonu pogovarjal s svojimi evropskimi kolegi.

Po srečanju Trumpa s Putinom so evropske sile poskušale mobilizirati in premakniti dinamiko razvoja glede prihodnosti Ukrajine, kar pušča vsa vprašanja odprta, vključno z možnostjo premirja. Medtem pa je Trump, ki je prej spodbujal srečanje med Zelenskim in Putinom, sedaj znižal pričakovanja, rekoč da je poskus njunega srečanja kot mešanje olja in kisa.

Ameriški proizvajalec letal Boeing je v pogovorih s Kitajsko o prodaji do 500 letal, kar bi bila velika zmaga za podjetje. Pogovori potekajo v času trgovinskega premirja med ZDA in Kitajsko, pri čemer si obe strani prizadevata za dogovor pred morebitnim srečanjem med predsednikoma Trumpom in Xi Jinpingom. Ključna vprašanja vključujejo pretok kitajskih redkih zemeljskih mineralov v ZDA.

Nemški mediji kritično ocenjujejo dojemanje ukrajinskega konflikta in morebitne posledice ameriško-ruskega dogovora za Evropo. Obenem se pojavljajo napovedi, da bi lahko prišlo do eskalacije na Bližnjem vzhodu, saj naj srečanje med predsednikom Trumpom in evropskimi voditelji ne bi prineslo bistvenih rešitev za Ukrajino.

Ruski ambasador na Poljskem, Sergej Andriejew, je končal svojo diplomatsko misijo. V Varšavi je potekala slovesnost v Nunciaturi Apostolske. Nadškof je Andriejewu izročil darilo ob slovesu. Andriejew je bil ambasador na Poljskem od leta 2014, pred tem pa je opravljal različne funkcije na ruskem veleposlaništvu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pismu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu ostro kritiziral njegovo namero, da bi Francija priznala palestinsko državo, in ga obtožil "podžiganja antisemitskega ognja". Elizejska palača je na Netanjahujeve obtožbe odgovorila z besedami, da so "napačne, nizkotne in ne bodo ostale brez odgovora". Palestinske oblasti so Netanjahujev napad označile za neupravičenega in sovražnega miru.

Švica je pripravljena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponuditi imuniteto, če se bo udeležil mirovne konference o Ukrajini v Ženevi. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je dejal, da bi to Putinu omogočilo udeležbo kljub nalogu za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS).

Nemški kancler Friedrich Merz (CDU) je po zaključku pogovorov v Washingtonu izrazil zadovoljstvo, vendar opozoril, da bodo naslednji koraki bolj zapleteni. Na družbenem omrežju X je poudaril, da je treba povečati pritisk na Rusijo in se izogibati enostranskim teritorialnim odstopom.

Ruski predsednik Vladimir Putin pritiska na izraelsko vlado Benjamina Netanjahuja, da Rusiji prenese lastništvo nad starodavnim krščanskim območjem, imenovanim Aleksandrovo dvorišče, ki se nahaja znotraj obzidja starega mestnega jedra Jeruzalema. To območje, veliko 1300 kvadratnih metrov, je postalo središče diplomatskih napetosti med Rusijo in Izraelom.

Ameriški diplomati so pozvali evropske kolege, naj se pripravijo na trilateralno srečanje s ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki naj bi se zgodilo še ta teden. Srečanje naj bi bilo namenjeno reševanju situacije v Ukrajini.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da morata Rusija in Ukrajina za dosego miru sprejeti vzajemne koncesije. Rubio je v intervjuju za ABC dejal, da nobena stran ne bo kapitulirala in da bo za dosego mirovnega sporazuma potrebno 'dati in vzeti'. Ta izjava nakazuje premik k pragmatičnemu pristopu v reševanju konflikta.