APDEJT.si

Švica je pripravljena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponuditi imuniteto, če se bo udeležil mirovne konference o Ukrajini v Ženevi. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je dejal, da bi to Putinu omogočilo udeležbo kljub nalogu za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS).

Nemški kancler Friedrich Merz (CDU) je po zaključku pogovorov v Washingtonu izrazil zadovoljstvo, vendar opozoril, da bodo naslednji koraki bolj zapleteni. Na družbenem omrežju X je poudaril, da je treba povečati pritisk na Rusijo in se izogibati enostranskim teritorialnim odstopom.

Ruski predsednik Vladimir Putin pritiska na izraelsko vlado Benjamina Netanjahuja, da Rusiji prenese lastništvo nad starodavnim krščanskim območjem, imenovanim Aleksandrovo dvorišče, ki se nahaja znotraj obzidja starega mestnega jedra Jeruzalema. To območje, veliko 1300 kvadratnih metrov, je postalo središče diplomatskih napetosti med Rusijo in Izraelom.

Ameriški diplomati so pozvali evropske kolege, naj se pripravijo na trilateralno srečanje s ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki naj bi se zgodilo še ta teden. Srečanje naj bi bilo namenjeno reševanju situacije v Ukrajini.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da morata Rusija in Ukrajina za dosego miru sprejeti vzajemne koncesije. Rubio je v intervjuju za ABC dejal, da nobena stran ne bo kapitulirala in da bo za dosego mirovnega sporazuma potrebno 'dati in vzeti'. Ta izjava nakazuje premik k pragmatičnemu pristopu v reševanju konflikta.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Aljaski je prineslo različne interpretacije. Paul Craig Roberts poroča, da je Trump opustil zahtevo po prekinitvi ognja in se osredotočil na iskanje trajnega miru. Steve Witkoff, eden od udeležencev srečanja, pa je za CNN izjavil, da se je Rusija praktično predala ZDA.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je zahvalil Belorusiji in njenemu voditelju. Senator Marco Rubio pa je izrazil zadovoljstvo, da ima Amerika predsednika, ki si prizadeva za mir v Ukrajini.

Poljski zunanji minister in podpredsednik vlade Radosław Sikorski bo zastopal Poljsko na nedeljskem srečanju "koalicije voljnih", ki se bo začelo ob 15. uri. Srečanje bo namenjeno razpravi o aktualnih mednarodnih temah in usklajevanju stališč med državami članicami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po poročanju grškega portala parapolitika.gr, ki se sklicuje na Sky News, naj bi Zelenskega spremljalo sedem evropskih voditeljev, med njimi Ursula von der Leyen in Keir Starmer. Srečanje naj bi služilo preprečevanju morebitne nove krize v Beli hiši. Profesor Glenn Diesen je o tem poročal na WION.

Po poročanju Reutersa je ruski predsednik Vladimir Putin na srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zahteval umik dela sankcij proti Rusiji in priznanje Krima kot ruskega ozemlja. Dnevno.hr pa poroča, da so bili le dve uri pred srečanjem v hotelu na Aljaski najdeni tajni dokumenti ameriškega State Departmenta, ki so vsebovali občutljive vladne informacije. Dokumenti so bili najdeni na javnem tiskalniku.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je ta teden obiskal Indijo na povabilo Delhija, kjer so potekali pogovori o skupni meji med državama. Med obiskom so razpravljali o ponovni vzpostavitvi obmejne trgovine, ki je bila prekinjena pred petimi leti. Pogovori so se osredotočili na reševanje spora glede himalajske meje.

Karol Nawrocki se je ponovno pogovarjal z Donaldom Trumpom, pri čemer je bila na dnevnem redu možnost srečanja s Putinom na Aljaski. Medtem je Markus Frohnmaier iz AfD pozitivno ocenil potencialno srečanje Trumpa in Putina na Aljaski, poudarjajoč pomen diplomacije.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ni prineslo pričakovanega preboja. Trump je napovedal pogovore s Kijevom in Natom. Po Trumpovih besedah sta imela »zelo produktiven« sestanek in razpravljala o številnih pomembnih temah, vendar nista ničesar zaključila, sta pa dosegla napredek. Glavno vprašanje, o katerem se nista mogla dogovoriti, ostaja neznanka, saj Trump ni želel razkriti podrobnosti. Dokler ne bo vse urejeno, dogovora ne bo, je dejal Trump. Putin ni popustil pri tem vprašanju, zato dogovor ni bil dosežen.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski ni prineslo pričakovane rešitve za konflikte, analizirajo mediji kot Sky News in BBC. Topontiki.gr poroča, da nihče ni omenjal premirja in da Trump ni deloval kot mirovnik. Nczas.com srečanje primerja z novo Jalto, poudarjajoč, da je bil že takoj očiten izid.

Članki poročajo o srečanju med predsednikoma ZDA in Rusije na Aljaski, ki ga je Jens Berger ocenil kot pozitivnega. Kljub temu v zahodnoevropskih prestolnicah in nemških medijih prevladuje mešanica zavračanja in užaljenosti, saj se počutijo izpuščene. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropska unija in Ukrajina poskušali preprečiti dogovor med Rusijo in ZDA, vendar jim to ni uspelo.

Dan pred potencialno pomembnimi dogodki v ukrajinski vojni, nemški borzni trg kaže znake zaupanja. Medtem pa spletno srečanje med Volodimirjem Zelenskim, Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji razkriva, da Evropa še naprej ignorira realnost in diplomacijo ter želi poraz Rusije.

Izraelska veleposlanica v Združenem kraljestvu, Tzipi Hotovely, ki je znana po svojih izjavah, ki opravičujejo uničenje Gaze, se je srečala s številnimi člani parlamenta, lobisti in donatorji laburistov, kljub obtožbam o spodbujanju genocida. Medtem pa Izrael v Gazi pogojeval dostop nevladnih organizacij s tem, da molčijo o domnevnem genocidu, kar povzroča humanitarno krizo in omejuje pomoč prebivalstvu.

Vladimir Putin je pred srečanjem s Trumpom poklical Kim Jong-una, pohvalil Trumpovo administracijo kot "energično in iskreno" ter nakazal možnost dogovora o jedrskem orožju, če se bo rešila ukrajinska kriza. Dmitrij Peskov je sporočil, da po srečanju na Aljaski ni pričakovati uradnih sporočil. Trump je ocenil, da obstaja 25-odstotna možnost neuspeha srečanja. Ruska delegacija je prispela na Aljasko. Rusija naj bi izgubljala vpliv v južnem Kavkazu.

Ukrajinski ambasador na Poljskem, Vasil Bodnar, je reagiral na "bulverzirajoče obnašanje Ukrajincev" na stadionu Narodowy in dejal, da ne razume, zakaj so Ukrajinci sploh šli na ta stadion. Po škandalu je poudaril, da morajo odgovorni za incident nositi posledice.

Kitajska je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker je ta 27. julija sprejel Dalajlamo. Po navedbah kitajskega veleposlaništva v Pragi je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Ťien dejal, da je Pavel s tem dejanjem škodoval suverenosti in ozemeljski celovitosti Kitajske. Češka tiskovna agencija (ČTK) poskuša pridobiti odziv s Praškega gradu.

Donald Trump je dejal, da ne bo sklenil dogovora na srečanju s Putinom in da bo po srečanju poklical Zelenskega in evropske voditelje. Izjavil je tudi, da bi ruski tanki lahko prišli do Kijeva v štirih urah, če bi potovali po avtocesti, vendar se je eden od generalov odločil za prečkanje kmetijskih zemljišč. Poleg tega je napovedal povečanje števila vojakov v Washingtonu, da bi 'osvobodil' prestolnico pred kriminalom.

Evropski voditelji si prizadevajo za pogovor z Donaldom Trumpom pred njegovim načrtovanim srečanjem z Vladimirjem Putinom. Medtem je JD Vance izrazil mnenje, da bi bilo srečanje ukrajinskega predsednika Zelenskega s Putinom pred vrhom s Trumpom v Aljaski neproduktivno. Generalni sekretar zveze NATO je izjavil, da bosta Putin in Trump razpravljala ne le o ozemljih, temveč tudi o vprašanjih varnostnih jamstev.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Visokega kitajskega diplomata Liu Jianchao, ki je veljal za možnega prihodnjega zunanjega ministra, so oblasti pridržale za zaslišanje, poroča Wall Street Journal. Liu je bil pridržan po vrnitvi v Peking s službene poti v tujino konec julija.

Iran je zagrozil, da bo blokiral koridor, načrtovan v Kavkazu v okviru regionalnega sporazuma, ki ga je podprl nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Iranski mediji so poročali, da Teheran koridor vidi kot potencialno grožnjo in ne kot pot za Združene države, temveč kot "pokopališče za Trumpove plačance". Koridor je del mirovnega načrta med Armenijo in Azerbajdžanom.

Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Romunska ministrica Oana Țoiu se je znašla pod kritiko, ker naj bi preveč poudarjala teme, ki so bile omenjene v kratkem sporočilu ameriškega State Departmenta po njunem srečanju. Novinar Bogdan Tib je to primerjal s poskusom nekdanjega župana Nicușorja, da bi ustvaril vtis o telefonskem pogovoru s Trumpom.

Rusko zunanje ministrstvo je italijanskega predsednika Sergia Mattarello uvrstilo na seznam zahodnih voditeljev, obtoženih sovražnega govora proti Rusiji. Ta poteza je izzvala oster odziv italijanske vlade in ponovno odprla razpravo o protidiplomaciji. Fabrizio Poggi pa kritizira 'seznama pregonov' Mattarelle, Tajanija in Crosetta ter domnevno militaristično usmerjenost EU, Nata in ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo zaradi kanadske podpore priznanju palestinske države, kar po njegovem mnenju otežuje dosego trgovinskega sporazuma med ZDA in Kanado. Kanadski premier Mark Carney naj bi po poročanju načrtoval uradno priznanje Palestine na septembrskem vrhu Združenih narodov, s čimer bi se pridružil Franciji in Združenemu kraljestvu, ki prav tako razmišljata o tem koraku. Trumpova administracija je že uvedla sankcije proti Palestinski upravi in Palestinski osvobodilni organizaciji (PLO) zaradi prizadevanj za državnost izven formalnega dogovora z Izraelom.