APDEJT.si

Finančni analitik Martin Armstrong svari, da bi nas politika Donalda Trumpa lahko vodila v tretjo svetovno vojno. Medtem se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sestal s sirskim voditeljem Ahmedom al-Sharaajem, da bi obnovila diplomatske vezi med državama. Madžarski premier Viktor Orbán pa je zavrnil pozive Donalda Trumpa k opustitvi ruskega plina, poudaril pa je, da Madžarska ne bo opustila dobave ruskega plina in nafte.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je na Generalni skupščini ZN 23. septembra 2025 zanikal obstoj globalnega segrevanja in kritiziral "kult podnebnih sprememb". Označil ga je za največjo prevaro v zgodovini. Dodal je, da mu je Evropa všeč, vendar ne mara, kako jo izčrpavajo energija in migracije.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal s turškim predsednikom Erdoganom v Beli hiši, kjer je pozval Ankaro, naj preneha kupovati rusko nafto. Trump je predlagal, da bi ZDA lahko odpravile sankcije proti Turčiji in ji dovolile nakup letal F-35, če Ankara ustavi nakupe ruske nafte. Hkrati je Trump ponovno kritiziral ruskega predsednika Putina zaradi financiranja vojne in pozval države članice Nata, naj prenehajo kupovati rusko nafto.

Paul Craig Roberts meni, da je ameriški predsednik Donald Trump izgubil nadzor nad zunanjo politiko, kar dokazujejo njegove izjave o Rusiji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v intervjuju za Axios dejal, da bi morali uradniki Kremlja vedeti, kje so najbližja zaklonišča, če Rusija ne bo končala invazije. Med obiskom v Beli hiši je Trump turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu svetoval, naj ne kupuje več nafte iz Rusije.

Ukrajina nadaljuje z napadi z droni na ruske rafinerije in naftovode, kar povzroča nestabilnost na naftnem trgu. Moskva se odziva z omejitvami izvoza. Zadnji napad je bil usmerjen na rafinerijo na jugu Rusije.

Estonska premierka Kaja Kallas je izrazila obžalovanje, da vse države EU ne morejo prekiniti odvisnosti od ruskih energentov, pri čemer je izpostavila Madžarsko in Slovaško, ki bi morali poiskati druge dobavitelje. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump pozval turškega predsednika Recepa Erdogana, naj popolnoma opusti ruske energente.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nadaljeval svoj boj proti kritikom in označil Antifo za teroristično organizacijo. Medtem je med zasedanjem Združenih narodov v New Yorku francoski predsednik Emmanuel Macron poklical Trumpa na pomoč, ker se je znašel v prometnem zastoju, ki ga je povzročila Trumpova kolona. Trump je v govoru pred ZN izjavil, da se mora eksperiment prostih meja končati. Presenetljivo pa je Trump izrekel pohvale novi nemški vladi pod vodstvom Friedricha Merza (CDU) za njeno energetsko politiko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da so požari v ruskih rafinerijah, naftnih terminalih in skladiščih nafte najučinkovitejše sankcije proti Rusiji. Ta izjava je prišla kot odziv na vrsto ukrajinskih napadov na ruska podjetja, ki predelujejo ali prevažajo surovine, katerih prodaja Moskvi pomembno pomaga. Poleg tega je izpad Starlinka povzročil težave.

Na Hrvaškem minister za gospodarstvo Ante Šušnjar poskuša pojasniti podražitve energentov, medtem ko Nikola Grmoja kandidira za predsednika stranke Most, s ciljem, da bi ta postala vodilna suverenistična sila v državi. Grmoja poudarja, da je Most v preteklem desetletju kljuboval vsem pritiskom.

Voditelj ameriške televizije Fox News, Jesse Watters, je med oddajo nakazal, da bi ruski plinovod Sibirija 2, ki naj bi dobavljal zemeljski plin Kitajski, morda moral biti "bombardiran kot Severni tok". S tem bi po njegovem mnenju preprečili sodelovanje med Moskvo in Pekingom. Izjava je sprožila burne odzive in zaskrbljenost glede morebitne sabotaže pomembne energetske infrastrukture.

Ameriški kongresnik poziva nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, naj blokira globalno prodajo ruske energije, s čimer bi oslabil vojno mašinerijo Vladimirja Putina. Medtem pa je tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, izjavil, da nobene sankcije ne bodo prisilile Rusije, da bi spremenila svoje stališče glede Ukrajine. Trump je dejal, da ni zadovoljen z dogajanjem in da bo v naslednjih dneh govoril s Putinom.

Predsednik Karol Nawrocki je začel svoj drugi uradni obisk v tujini, tokrat v Italiji, kjer se je v Rimu srečal s premierko Giorgio Meloni in položil venec k grobu Janeza Pavla II. Roberta Biedrońa je objava na družbenih omrežjih o Nawrockijevem obisku v ZDA sprožila val kritik, zaradi česar se je evropski poslanec opravičil.

Nekdanji poljski premier Mateusz Morawiecki je predstavil "Energetski načrt za Poljsko", ki predvideva znižanje računov za električno energijo za 30 odstotkov. Načrt naj bi naslavljal energetske izzive države.

Slovaški premier Robert Fico je odpotoval na Kitajsko na praznovanje 80. obletnice konca druge svetovne vojne in se bo udeležil bilateralnih pogajanj. Peter Pellegrini podpira Ficova prizadevanja za mirovni dialog s Putinom in Zelenskim. Bolgarski premier Rosen Željazkov se je distanciral od socialističnih ministrov, ki so odpotovali na Kitajsko na srečanje s Putinom in Kimom Džong Unom; pojasnil je, da sta ministra Atanas Zafirov in Ivan Ivanov na obisku na Kitajskem po partijski liniji.

Ruske sile so pričele z vzpostavljanjem "varnostnega območja" v regiji Dnjipropetrovsk. Vladimir Putin je dejal, da bi Rusija lahko sodelovala z ZDA pri upravljanju jedrske elektrarne Zaporožje, ki jo je zasedla. Rusija in Kitajska sta podpisali več kot 20 sporazumov o sodelovanju. Donald Trump je izrazil razočaranje nad Vladimirjem Putinom in napovedal ukrepe svoje administracije. Robert Fico se je v Čingai ponovno srečal s Putinom, kjer so razpravljali o predlogih, ki so razjezili Kijev. V Peking je prispel tudi Kim Čong-un.

Dansko zunanje ministrstvo je poklicalo ameriškega odpravnika poslov na pogovor glede poročil o domnevnih operacijah vplivanja ZDA na Grenlandiji. Poročila navajajo, da si ZDA prizadevajo pridobiti nadzor nad Grenlandijo, ki je bogata z minerali in pomembna za obetavne naftne projekte na morju. Bivši ameriški predsednik Trump naj bi izrazil zanimanje za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Domnevno naj bi Trump ustvaril vohunsko mrežo na Grenlandiji.

Rusija je izrazila zadovoljstvo z napredkom nemške preiskave eksplozij na plinovodih Severni tok, potem ko je bil prejšnji teden aretiran ukrajinski osumljenec. Moskva poziva k nadaljnji razjasnitvi sabotaže plinovodov Severni tok. Septembra 2022 je prišlo do eksplozij na plinovodih v Baltskem morju, kar je sprožilo dolgotrajno medsebojno obtoževanje med Rusijo in Ukrajino.

Združene države Amerike so uvedle dodatne 25-odstotne carine na številne indijske izdelke, kar skupno znaša 50-odstotno dajatev. Ta ukrep je odgovor na indijski nakup ruske nafte, ki je bil uveden s strani administracije predsednika Donalda Trumpa. Indija je te carine označila za 'nepoštene, neupravičene in nerazumne'.

Predsednik Karol Nawrocki je zavrnil novelo zakona o zalogah nafte in plina, ki jo je Evropska komisija ocenila kot neskladno z evropskimi predpisi o varnosti oskrbe s plinom. Zavrnjeni zakon bi zahteval soglasje ministra za shranjevanje obveznih zalog plina v tujini. S tem vetom je predsednik preprečil vpliv Evropske unije na poljske zaloge plina in nafte.

Rusija je začela pionirski projekt prevoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Arktike v Azijo z uporabo jedrskih podmornic. Inštitut Kurčatov sodeluje s podjetjem Gazprom pri premagovanju arktičnih izzivov in zagotavljanju učinkovitega prevoza. Podmornice naj bi zagotavljale večjo varnost in učinkovitost v primerjavi z drugimi načini prevoza. Poleg tega Rusija posodablja arktična oporišča iz hladne vojne in namešča napredne jedrske podmornice, ki se lahko izognejo radarjem pod arktičnim ledom, kar kaže na njene strateške ambicije v Arktiki.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zahteval milijardo dolarjev mesečne pomoči od EU za nakup ameriškega orožja in nadaljevanje vojne proti Rusiji. Moskva je komentirala veto poljskega predsednika Nawrockega na zakon o pomoči ukrajinskim državljanom, češ da "zdrava pamet prihaja v Evropo". Veto je sprožil oster odziv predsednika Zveze Ukrajincev na Poljskem, Miroslava Skórke, ki je dejal, da je to izvajanje "politike Kremlja", kar naj bi razjezilo Nawrockega.

Donald Trump je nakazal možne spremembe na več področjih. Razmišlja o preimenovanju ameriškega obrambnega ministrstva nazaj v 'Ministrstvo za vojno'. Glede študentskih vizumov za Kitajce je izrazil željo, da bi v ZDA pripeljal več kot 600.000 kitajskih študentov, kar nakazuje na morebitno spremembo dosedanje politike. Prav tako si prizadeva za odpravo sistema varščin v ZDA, začenši z Washingtonom D.C. Poleg tega je Trumpova administracija napovedala širitev črpanja nafte na morju, s ciljem povečanja energetske neodvisnosti ZDA.

Delnice danske družbe za vetrno energijo Ørsted so močno padle, potem ko je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa ustavila gradnjo skoraj dokončanega projekta vetrne elektrarne na morju Revolution Wind ob obali Rhode Islanda. Projekt je bil dokončan že 80-odstotno. Ta odločitev je povzročila padec delnic Ørsteda na rekordno nizko raven.

Na Poljskem se soočajo z negotovostjo glede prihodnjih računov za elektriko in plin. Kancelarija predsednika je predložila predlog zakona o zamrznitvi cen energije do konca leta 2025. Poleg tega vlada uvaja bon za ogrevanje, s katerim bo pomagala gospodinjstvom pri plačilu višjih stroškov ogrevanja, saj naj bi se ti po izteku zaščitnih shem povprečno povečali za 600 zlotov.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je zavrnil zakon, ki je združeval liberalizacijo pravil za gradnjo vetrnih elektrarn in zamrznitev cen energije. Po mnenju Nawrockega je združevanje teh dveh ciljev v enem projektu oblika izsiljevanja. Minister za energijo Miłosz Motyka je že izrazil svoje mnenje o vetu predsednika.

Korejski koncern za jedrsko energijo KHNP se je odločil umakniti iz Poljske, kjer naj bi skupaj s PGE Polska Grupa Energetyczna in ZE PAK zgradil dva reaktorja v Koninu-Pątnowu. Odločitev je bila sprejeta zaradi odločitve poljske vlade. KHNP je potrdil konec svojih aktivnosti v državi, kjer naj bi zgradili jedrsko elektrarno.

Michał Kołodziejczak, poslanec Koalicije Obywatelske, je ostro kritiziral ministra Motyko zaradi njegove podpore vetrnim elektrarnam in ga pozval, naj si zgradi dom blizu njih. Poleg tega je Kołodziejczak pozval predsednika Karola Nawrockega, naj vloži veto na sporno zakonodajo. Kritike so usmerjene v politiko kmetijstva in energetike na Poljskem.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval guvernerko Federal Reserve Liso Cook k odstopu po tem, ko so jo uradniki obtožili prevare pri hipotekah. Trump je kritiziral tudi njeno odločitev, da ni znižala obrestnih mer.

Po tem, ko so Združene države Amerike zvišale carine na indijsko blago, je Kitajska povečala nakupe ruske nafte. Hkrati pa se Kitajska in Indija zbližujeta, saj Kitajska zagotavlja Indiji dobavo gnojil in mineralov, medtem ko na skupni meji vlada mir. Te spremembe v trgovinskih odnosih in geopolitiki potekajo v ozadju pogovorov med Putinom in Trumpom, ki pa niso privedli do podobnih ukrepov proti Kitajski.

Bolgarski minister za energijo Zhecho Stankov je ob dnevu rudarjev obljubil nadaljnjo finančno podporo rudarskemu sektorju. Ta podpora naj bi pomagala pri obvladovanju visokih cen električne energije. Stankov je poudaril pomembnost rudarstva za bolgarsko gospodarstvo in energetsko varnost.

Članki obravnavajo več različnih tem. Prvi članek, ki ga je napisal David Stockman, kritizira neodvisnost ameriške centralne banke (Federal Reserve) in trdi, da je neučinkovita. Druga dva članka opozarjata na naraščajočo krizo računov za elektriko, ki prizadene gospodinjstva z nizkimi in srednjimi dohodki ter manjša podjetja. Pričakuje se, da se bodo mesečni računi še povečali. Tretji članek poroča, da državni tožilec Teksasa Ken Paxton preiskuje, ali so politike raznolikosti in podnebne politike energetskih podjetij povzročile požare.

Leonhard Birnbaum, direktor največjega nemškega energetskega podjetja Eon, je v nedavnem prispevku za časnik Die Welt kritiziral nemško energetsko politiko. Ocenil jo je kot neučinkovito, predrago in brez prave vizije. Pozval je k drastičnim spremembam in preobratu pri prehodu na obnovljive vire energije, zahtevajoč pogumne poteze vlade.

Priljubljenost demokratskega guvernerja Marylanda, Wesleya Watende Omarija Moorea, ki ga stranka vidi kot potencialnega kandidata za predsednika leta 2028, je močno upadla. Razlog naj bi bila kriza z visokimi računi za elektriko in druge težave, s katerimi se sooča država Maryland.

ZDA so pod predsednikom Trumpom podvojile tarife na indijski uvoz na 50 % zaradi nadaljnjih nakupov ruske nafte s strani Indije. Ta poteza, ki tvega skoraj 1 % indijskega BDP-ja, poudarja odločenost ZDA, da se usklajuje z EU pri sankcijah proti Rusiji, z namenom oslabitve njenega gospodarstva.

Na Poljskem so se računi za ogrevanje močno zvišali, ponekod tudi podvojili, zaradi ukinitve vladne zaščitne sheme, ki je umetno zadrževala cene. Spopadel se z visokimi podražitvami, ki prizadevajo predvsem prebivalce v stanovanjih in stanovanjskih skupnostih, lahko ob naslednji zimi privede do hudih finančnih težav. Stanovanjske zadruge že pozivajo vlado k ukrepanju.

V Nemčiji je prišlo do razburjenja, ker je ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche napovedala morebitno ukinitev državnih subvencij za zasebne sončne elektrarne. Reiche meni, da so se manjše fotovoltaične naprave že ekonomsko upravičene in da dodatna finančna podpora ni več potrebna. Poleg tega želi proizvajalce zelene energije vključiti v stroške širitve omrežja. Zeleni so že izrazili protest.

Poljski premier Donald Tusk je imenoval Renato Mroczek na petletni mandat za predsednico Urada za regulacijo energetike (URE). Mroczek je bila izbrana na podlagi odprtega in konkurenčnega nabora kandidatov, kot predvideva zakon.

Tiskovni predstavnik predsednika Nawrockega, Rafał Leśkiewicz, je ponovno potrdil, da se predsednik ne strinja z zakonom o vetrnih elektrarnah. Leśkiewicz je opozoril, da je vlada omejila energetski ščit do konca septembra in ga namenoma vključila v 'zakon o vetrnih elektrarnah'. Pričakuje se, da bo to prvi veto predsednika Nawrockega.

Trumpova administracija je razmišljala o novih sankcijah proti ruski 'shadow fleet' naftnih tankerjev zaradi vojne v Ukrajini, pri čemer je določila petek kot rok za prekinitev ognja. Kremelj je ocenil, da Trumpovi ultimatumi niso katastrofalni. Steve Witkoff, Trumpov odposlanec, je obiskal Moskvo. EU se je pripravljala na uvedbo sankcij proti Kitajski zaradi podpore ruski vojni v Ukrajini. Putin pa je obtožil Veliko Britanijo in Ukrajino načrtovanja okoljske katastrofe pod lažno zastavo, usmerjene proti ruski 'shadow fleet'.

Načrti nemške ministrice za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU) o spodbujanju novih plinskih elektrarn so naleteli na kritike znotraj njene lastne stranke. Reiche se sooča z odporom Klimaunion glede plinskih elektrarn. Hkrati je ministrica Reiche pred obiskom premogovnika Schwarze Pumpe poskušala pomiriti zaskrbljenost glede prihodnosti regije Lausitz, zagotavljajoč, da bo regija ohranila plinske elektrarne.

Romunsko ministrstvo za energijo je uradno razglasilo izredne razmere zaradi krize v oskrbi z nafto in dizelskim gorivom. Ministrstvo je z odredbo avtoriziralo sprostitev več deset tisoč enot nafte in dizelskega goriva iz državnih rezerv.

Poljska zapira svoje rudnike premoga, medtem ko ukrajinsko-ciprsko podjetje Coal Energy načrtuje, da bo na Poljskem ponovno začelo izkopavanje premoga. Podjetje trdi, da lahko z drugačnimi tehnologijami pri tem ustvarja dobiček in išče financiranje. To se dogaja v času, ko Evropska unija pritiska na Poljsko, da zapre svoje rudnike premoga.

Kitajska in Indija sta največja kupca ruskih fosilnih goriv od 1. januarja 2023, sledita pa jima Turčija in Evropska unija. EU se sicer trudi zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.