APDEJT.si

Ameriška Export-Import banka bo vložila 100 milijard dolarjev za podporo načrtu predsednika Trumpa o zavarovanju ameriških in zavezniških dobavnih verig za kritične minerale, jedrsko energijo in utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Nova uprava banke bo financirala projekte v državah, kot sta Egipt in Pakistan, da bi zmanjšala odvisnost od Kitajske in Rusije.

Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.

Velika Britanija je izbrala Rolls-Royce kot preferiranega razvijalca malih modularnih reaktorjev (SMR) in začela svoj prvi projekt v Wylfi, s ciljem proizvodnje električne energije do sredine 2030-ih. Odločitev je sprožila kritike s strani administracije Donalda Trumpa, ki je pritiskala, da bi ameriško podjetje Westinghouse vodilo projekt. Kljub diplomatskim trenjem Velika Britanija trdi, da bodo SMR-ji okrepili domači jedrski preporod in pustili prostor za prihodnje sodelovanje z ameriškimi razvijalci.

Nove informacije razkrivajo, da se Donald Trump sooča z dodatnimi preiskavami zaradi napake njegovega pomočnika v zvezi s preiskavo o goljufijah pri hipotekah. Prav tako se povečuje zaskrbljenost republikancev glede volitev leta 2026, kjer se bojijo popolnega poraza. Demokratska stranka lažje rekrutira močnejše kandidate zaradi Trumpove naraščajoče nepriljubljenosti. Znotraj republikanske stranke narašča nezadovoljstvo, vodstvo pa naj bi s člani ravnalo slabo, kar bi lahko privedlo do odstopov.

Trumpova "korozivna pogodba" z ameriško naftno industrijo se mu po besedah poročevalca New York Timesa Noaha Shachtmana maščuje, saj uničuje delovna mesta v ZDA in duši upanje na izogibanje podnebni katastrofi. Trump je obljubil, da bo naftnim podjetjem nudil toliko uslug, da bo milijarda dolarjev donacij izgledala kot ugoden posel, vendar je po Shachtmanovih besedah dal več, kot so zahtevala. Trump je zmanjšal regulacije in spodbudil več vrtanja, kar je negativno vplivalo na ameriška naftna podjetja.

Venezuela naj bi končno začela izvažati zemeljski plin v Kolumbijo, medtem ko se obmejna mesta v Kolumbiji soočajo z množičnim prihodom beguncev iz Venezuele zaradi avtokracije. Uradnik Diosdado Cabello je zavrnil poročila o tem, da bi Nicolás Maduro odstopil. Zaradi možnosti napadov ZDA na Venezuelo se lahko položaj še poslabša.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je napovedala načrte za odprtje zveznih voda ob obalah Kalifornije, Floride in Aljaske za nove najeme za pridobivanje nafte in plina. Ta poteza je del Trumpovega prizadevanja za izkoriščanje ameriških zalog energije na morju. Predvidoma bo med letoma 2025 in 2031 na voljo do 34 novih licenc za vrtanje v Mehiškem zalivu in v zveznih vodah ob obalah Aljaske in Kalifornije.

Ottawa in Alberta naj bi kmalu zapečatili pomemben energetski dogovor, ki bi lahko odprl pot za ključni naftovod do severozahodne obale Britanske Kolumbije. Smithova pričakuje jasnost glede možnosti naftovoda v naslednjih dneh.

Ukrajinski poslanci so obtožili Andrija Jermaka, vodjo kabineta predsednika Volodimirja Zelenskega, vpletenosti v korupcijski škandal v energetskem sektorju in zahtevajo njegov odstop. Politični pritisk na Zelenskega se povečuje, saj se od njega pričakuje, da bo odpustil Jermaka, ki je osumljen vpletenosti v korupcijo, ki je že privedla do odstopa dveh ministrov.

ZDA in Japonska sta sklenili strateški pakt, ki zajema redke zemeljske minerale, kritične komponente za polprevodnike in jedrske reaktorje naslednje generacije. Sporazum, ki sta ga vodila Donald Trump in Sanae Takaichi, opušča več kot desetletje energetske negotovosti.

Ukrajinski parlament je z večino glasov podprl odstavitev ministrice za energetiko Svitlane Hrinčukove in ministra za pravosodje Hermana Haluščenka. Odstavitve so posledica korupcijskega škandala v ukrajinski energetiki. Haluščenko je bil na čelu ministrstva za energetiko pred Hrinčukovo.

Ukrajinski napadi z droni na ruske rafinerije, zahodne sankcije in izpadi rafinerij so povzročili skok cen dizelskega goriva v ZDA, Evropi in Aziji. Ukrajina je z droni in raketami napadla skladišča nafte, predelovalne obrate in merilne postaje, ki po njihovem mnenju podpirajo rusko vojno.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

Ukrajinska administracija predsednika Volodimirja Zelenskega se je znašla v središču korupcijske afere, ki jo pretresa v času vojne in energetskih udarov. Preiskovalci so odkrili razkošna stanovanja, zlate straniščne školjke in torbe, polne gotovine. Škandal je povzročil odstop dveh ministrov, povezan pa naj bi bil tudi s prijateljem Zelenskega, Timurjem Mindičem, ki naj bi pobegnil iz države.

Madžarski premier Viktor Orbán je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi odločitve o prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Orbán meni, da je ta ukrep "očitno nezakonit" in da krši evropske vrednote. Poudaril je, da se bo Madžarska obrnila na Evropsko sodišče.

Cene nafte so poskočile zaradi ukrajinskega napada z droni na rusko črnomorsko pristanišče Novorossiysk, ki je pomembno izvozno vozlišče. Izvoz nafte je bil začasno ustavljen. Evropska investicijska banka (EIB) bo ukrajinskemu državnemu energetskemu podjetju Naftogaz namenila dodatnih 147 milijonov dolarjev za zagotovitev oskrbe s plinom.

Trumpova administracija naj bi posojala »stotine milijard« dolarjev za gradnjo jedrskih elektrarn. Medtem ko se trg spopada z vprašanjem, kdo bo financiral gradnjo podatkovnih centrov, potrebnih za uresničitev sanj o umetni inteligenci, se pojavlja vprašanje, kdo bo financiral energetsko infrastrukturo, ki bo poganjala te centre.

Madžarski premier Viktor Orbán je po srečanju z Donaldom Trumpom v Washingtonu sporočil, da so Združene države Madžarski odobrile "neomejeno" izjemo za dobavo ruskih energentov preko plinovodov "TurkStream" in "Druzhba". Trump naj bi Orbánu obljubil začasno izjemo od ameriških sankcij proti ruskim energetskim podjetjem za uvoz plina in nafte. Orbán je tudi napovedal odpravo ameriških sankcij glede ruskega nafte in jedrskega projekta Paks II. Budimpešta in Washington sta sklenila še vrsto drugih sporazumov.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom izrazil odprtost za morebitne izjeme pri ameriških sankcijah proti ruskim energetskim podjetjem za Madžarsko. Trump je poudaril, da razmišlja o izvzetju Madžarske iz sankcij proti ruskim naftnim družbam in izjavil, da ne pozna Orbánovega protikandidata ter da podpira Orbána na volitvah. Poleg tega je Trump dejal, da želi z Orbánom razpravljati o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Potrdil je tudi, da ameriške enote ostajajo v Romuniji, vendar se spreminja njihova rotacija.

Švicarsko podjetje Gunvor je umaknilo svojo ponudbo za nakup mednarodnih sredstev ruske naftne družbe Lukoil, potem ko so ZDA izjavile, da ne bodo odobrile te transakcije. Ameriško ministrstvo za finance je objavilo, da Gunvor ne bo dobil dovoljenja za upravljanje in ustvarjanje dobička, dokler Putin nadaljuje z »nesmiselnim ubijanjem«. Ta poteza postavlja pod vprašaj pričakovani konec Lukoilovega monopola na trgu goriv.

Nancy Pelosi, nekdanja predsednica predstavniškega doma ZDA, je napovedala, da se bo upokojila iz kongresa po dolgi politični karieri. Demokratski kandidati so zmagali v Virginiji in New Jerseyju, s poudarkom na naraščajočih cenah energije. V Georgii so demokrati zasedli dva sedeža v državni komisiji za javne službe, kar kaže na preusmeritev pozornosti na energetsko učinkovitost.

Načrtovana sprememba režima v Venezueli, ki jo podpirajo ZDA, bi lahko preplavila trg s poceni bitumnom, kar bi ogrozilo naftno industrijo v Alberti. Prebivalci Alberte, ki želijo, da njihova naftna industrija preživi, bi se morali bati načrta ameriškega predsednika za strmoglavljenje vlade v Caracasu.

Maria Machado, venezuelska opozicijska političarka in prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 2025, je izjavila, da bi pozdravila vojaško intervencijo ZDA v Venezueli. Kot edino pot za odstavitev predsednika Madura vidi "eskalacijo" konflikta. Razkrila je, da so v ozadju konflikta med ZDA in Venezuelo velike zaloge nafte in plina v državi, ki jo vodi socialistična vlada. Predsednik ZDA Trump je že javno pooblastil CIA za izvajanje prikritih operacij v Venezueli.

Turške rafinerije so zmanjšale uvoz ruske nafte, da bi se izognile ameriškim sankcijam in ohranile dostop do evropskih trgov. Največji turški proizvajalci goriva iščejo alternativne dobavitelje nafte, potem ko so ZDA uvedle nove omejitve za ruska naftna podjetja, kot sta Rosneft in Lukoil. Rafinerija SOCAR Turčija je decembra kupila štiri pošiljke nafte iz Iraka, Kazahstana in drugih držav.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je madžarski premier Viktor Orban zahteval izjemo od ameriških sankcij za nakup ruske nafte, vendar mu je Trump ni odobril. Izjava je bila dana na krovu letala Air Force One, video posnetek pa je objavila Bela hiša.

Madžarski premier Viktor Orbán naj bi se 7. ali 8. novembra v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Orbán naj bi s Trumpom razpravljal o možnostih za srečanje med ZDA in Rusijo ter si prizadeval za izjemo od ameriških sankcij na področju energetike. Uradna potrditev srečanja sprva ni bila podana.

Slovaška rafinerija Slovnaft, ki je del madžarske skupine MOL, je obtožila hrvaškega operaterja naftovoda JANAF, da je nenadoma zmanjšal dobave nafte, kar naj bi ogrožalo prizadevanja srednjeevropskih držav za povečanje uvoza nafte iz virov, ki niso ruski. JANAF je te trditve označil za neresnične in neutemeljene.

Ameriška vlada je sklenila partnerstvo z Westinghouse Electric Company, Cameco in Brookfield Asset Management za izgradnjo novih jedrskih reaktorjev po ZDA. Investicija naj bi dosegla do 100 milijard dolarjev. Ta poteza bi lahko imela pomemben vpliv na jedrsko industrijo in energetsko neodvisnost države.

V Moskvi ocenjujejo, da so možnosti za trajen mir med ZDA in Rusijo majhne, tik preden je Washington uradno odpovedal srečanje. Sankcije Donalda Trumpa proti ruskim naftnim gigantom so v Rusiji povzročile zaskrbljenost, zaradi česar je Kremelj v ZDA poslal Kirila Dmitrieva, da bi reševal situacijo. Trump se je odzval na Putinove trditve o imunosti Rusije na sankcije z besedami, da bodo videli čez pol leta. Dmitriev naj bi se v ZDA srečal tudi s Steveom Witkoffom.

Podpisane so bile pogodbe med grško vlado in konzorcijem Chevron in Helleniq Energy, ki omogočajo začetek raziskav ogljikovodikov v štirih morskih območjih južno od Krete in Peloponeza. Konzorcij je imenovan za prednostnega investitorja, naslednji korak pa je dokončna ratifikacija sporazuma o raziskovanju in izkoriščanju.

Po poročanju spletnih strani Contropiano.org in Italiaveranews.it so nedavne sankcije, ki jih je Donald Trump uvedel proti ruskim naftnim podjetjem Rosneft in Lukoil, povzročile vrsto požarov v Romuniji, na Madžarskem in na Slovaškem. Medtem je Rusija izrazila presenečenje nad Trumpovim dejanjem in ga označila za "sovražno dejanje", čeprav trdijo, da ne bo imelo posledic.

Države članice Evropske unije so dosegle soglasje o 19. paketu sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Novi sveženj ukrepov vključuje prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU, ki naj bi začela veljati leta 2027. Ta poteza je odgovor na nadaljnje rusko agresijo in naj bi dodatno pritisnila na Kremelj.

ZDA so uvedle nove sankcije proti ruskima naftnima podjetjema Rosneft in Lukoil. Evropska komisija, NATO in Velika Britanija so pozdravili ameriške sankcije. Prizadevanja ZDA za mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino so bila doslej neuspešna. EU je sprejela 19. paket sankcij proti Rusiji.

Kitajske državne naftne družbe so začasno ustavile nakupe ruske nafte po morju zaradi ameriških sankcij proti družbama Rosneft in Lukoil. Reuters poroča, da so sankcije uvedene zaradi ruske nafte in da imajo različne učinke.

Nemški politik Roderich Kiesewetter (CDU) je pozval k uvedbi strogih sankcij Evropske unije proti Madžarski, če madžarska vlada ob morebitnem prihodu v državo ne bi aretirala ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem pa evropski komisar poziva Evropo, naj popolnoma ustavi nakup ruskega plina, saj naj bi Putin energijo uporabljal kot orožje.

V Boliviji je Rodrigo Paz z zmago na volitvah končal dve desetletji vladavine levice. Evropska unija si prizadeva za novo obliko globalizacije, medtem ko se sooča z gospodarskim zaostankom za ZDA in energetsko krizo zaradi prepovedi uvoza ruskega plina, kar povzroča gospodarske težave.

Španski premier Pedro Sánchez je nepričakovano uvrstil vprašanje ukinitve premikanja ure na dnevni red EU. Španija bo na srečanju ministrov za energetiko predlagala, da se v Evropi ukine premikanje ure na poletni in zimski čas, saj večina Evropejcev, vključno s Španci, temu nasprotuje, sprememba pa ima negativne posledice.

Viktor Orban naj bi zagotovil varen vstop in izstop Putina iz Madžarske za srečanje s Trumpom v Budimpešti. Trump naj bi pred odobritvijo prodaje raket Tomahawk Ukrajini želel o tem govoriti s Putinom. Po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom je bil predlagan projekt »Putin-Trump tunela« pod Beringovo ožino.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ga je indijski premier Narendra Modi zagotovil, da Indija ne bo več kupovala ruske nafte, ki je pod sankcijami ZDA. Indijski predstavniki so te trditve zanikali in poudarili, da ni bilo nobenega dogovora o ustavitvi nakupa ruske nafte.

Redki izpadi električne energije so prizadeli južno regijo Odesa v Ukrajini, ki je bila doslej večinoma prizanesena spopadom. Hkrati so ruski napadi na ukrajinsko energetsko omrežje povzročili obsežne izpade v Kijevu, vendar je bila oskrba z elektriko obnovljena za več kot 800.000 prebivalcev. Evropski voditelji so se dogovorili, da bodo uporabili zamrznjena ruska sredstva za podporo Ukrajini.

Slovaška vlada pod vodstvom premierja Roberta Fica je potrdila sporazum z Združenimi državami Amerike o izgradnji novega jedrskega reaktorja. Ta korak naj bi okrepil energetsko neodvisnost Slovaške.

Francoske oblasti so sprostile tanker "Borakaj", ki naj bi bil del ruskega "senčnega" ladjevja. Tanker je zapustil območje Saint-Nazaire in je na poti proti Sueškemu prekopu. Francoske oblasti niso navedle razlogov za zadržanje in kasnejšo sprostitev plovila.

Turčija je javno potrdila, da bo nadaljevala z nakupom zemeljskega plina iz Rusije in podaljšala obstoječe dogovore. Ta odločitev je odgovor na pritisk Združenih držav Amerike, ki so želele, da Turčija zmanjša uvoz ruskih energentov. Minister za energijo Alparslan Bayraktar je poudaril, da bo Ankara še naprej kupovala plin od vseh razpoložljivih dobaviteljev, vključno z Moskvo, saj gre za odločitev zasebnih podjetij.

Rusija je ponoči izvedla obsežne napade na ukrajinske vojaško-industrijske objekte ter plinsko in energetsko infrastrukturo. Ukrajinska stran je poročala, da je Rusija izvedla napade z 416 droni in raketami. ZDA naj bi Ukrajini posredovale obveščevalne podatke za "globoke napade" na rusko ozemlje. Ukrajina pa trdi, da ruske sile niso zavzele Verbovega.

Podpredsednik ZDA, JD Vance, je obtožil demokrate v senatu, da držijo vlado za 'talca' z izkoriščanjem blokade kot sredstva za dosego svojih ciljev. Vance je ostro kritiziral njihovo taktiko in jo označil za neodgovorno.

Trumpova administracija se je znašla pod plazom kritik zaradi različnih dejanj in izjav. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je bilo obtoženo prirejanja dejstev glede aretacij s strani ICE, medtem ko je uradnik Trumpove administracije bil kritiziran zaradi politične propagande na vladni spletni strani. Pojavile so se tudi informacije o uvedbi poligrafskega testiranja za tisoče zaposlenih v Pentagonu v iskanju informatorjev. Republikanski senatorji so obsodili "agresivno" ravnanje direktorja Urada za upravljanje in proračun (OMB) Russa Voughta med zaprtjem vlade. Trumpove izjave so bile podvržene kritičnemu preverjanju dejstev, Fox News pa je razkril republikanski načrt glede imigracije. Kljub zaprtju vlade se izdajajo dovoljenja za nafto, medtem ko so obnovljivi viri energije začasno ustavljeni. Administracija je zadržala 18 milijard dolarjev za infrastrukturne projekte v New Yorku. Republikanec je bil preverjen glede trditev o zdravstvenem zavarovanju za ilegalne priseljence, analitik pa je dejal, da so republikanci razkrili "šibko karto" v boju proti zaprtju vlade.

Nedavne zvezne volitve v Kanadi 28. aprila 2025 so povzročile popoln preobrat v politični pokrajini. Pred tem je urad premierja Marka Carneyja izvedel tajne ankete o javni podpori prekinitvi izvoza kanadske energije v Združene države Amerike. Te ankete so bile izvedene le nekaj dni preden je Carney razpisal predčasne volitve.

Rusija se sooča s težavami v oskrbi z gorivom zaradi ukrajinskih napadov, kar prispeva k rasti cen in pomanjkanju. Kremelj je sprejel več ukrepov za blažitev teh motenj. Hkrati Evropska unija kljub sankcijam proti Rusiji še ni prekinila vseh povezav z ruskim plinom in nafto, pri čemer še vedno deluje naftovod Družba.

Leta 2018 je ameriški predsednik Donald Trump v govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov opozoril Nemčijo glede njene odvisnosti od Rusije zaradi plinovoda Severni tok 2. Hkrati je Trump podnebne spremembe označil za prevaro, kar je sprožilo ogorčenje in zaskrbljenost glede prizadevanj za blažitev podnebnih sprememb.

Madžarska in Slovaška se upirata prizadevanjem Evropske unije za prekinitev uvoza energije iz Rusije, pri čemer voditelja Viktor Orban in Robert Fico vztrajata, da jima nihče ne bi smel narekovati, od kod naj kupujeta nafto in plin. Obe državi sta med redkimi v Evropi, ki še vedno kupujeta ruski plin in nafto od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022. Medtem pa Bolgarija načrtuje, da bo leta 2027 prekinila dobavo ruskega plina Madžarski in Slovaški, podpirajo pa tudi širši načrt EU za zaustavitev vseh izvoznih poti ruskega plina do konca leta 2027.