APDEJT.si

Donald Trump je leta 2025 napovedal dosego zgodovinskega dogovora v zvezi z Bližnjevzhodnim konfliktom. Kljub temu pa so Netanjahujevi zadržki nakazali, da bo pot do dejanske rešitve še dolga in zapletena. Članek poroča o tem dogovoru in izpostavlja izzive, ki jih prinašajo pomisleki enega od ključnih akterjev.

Rusko zunanje ministrstvo je češko prepoved vstopa za imetnike ruskih diplomatskih potnih listov označilo za 'nor ukrep'. Poleg tega je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da so bile nedavne parlamentarne volitve v Moldaviji, na katerih je zmagala proevropska stranka PAS, lažne.

Friedrich Merz, nemški kancler, je izjavil, da Evropa ni v vojni z Rusijo, vendar tudi ne v stanju miru. Ponovno je podprl idejo o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini in poudaril, da je cilj Moskve spodkopati enotnost Evropske unije.

Nicolas Dufourcq, generalni direktor Bpifrance, francoske državne investicijske banke, ki upravlja s približno 100 milijardami evrov, je izrazil resno zaskrbljenost glede prihodnosti Evrope. Opozoril je, da je Evropa ujeta med Kitajsko in ZDA, kar vodi v "dvojno kolonizacijo", in da se Evropa ne uspešno financira kritičnih industrij, pomembnih za prihodnost.

Nekdanji zvezni tožilec Andrew Weissmann je dejal, da je predsednik Donald Trump pripeljal ZDA do točke, kjer se "zakon konča" in se začne tiranija. Trump je podal izjavo o newyorškem županskem kandidatu Zohranu Mamdaniju. Zvezna vlada ZDA se bo soočila z zaprtjem zaradi spora glede proračunskih rezov v zdravstvenem sistemu Medicaid. Trump je v svojem govoru v ZN kritiziral podnebne spremembe in množične migracije.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je opravičil Katarju za izraelski napad v Dohi med telefonskim pogovorom. Sočasno je v Washington prispela visoka katarska delegacija, ki nadaljuje pogajanja o izpustitvi talcev.

Kanadske dobrodelne organizacije naj bi preko nakupa izraelskih državnih obveznic financirale izraelsko gospodarstvo, kar nekateri označujejo za genocid. Obveznice so bile uvedene leta 1951 in so ključnega pomena za razvoj Izraela. Avstralija pa je pozvana k priznanju Palestine, saj naj bi to prispevalo k miru in stabilnosti v regiji ter preprečilo negativne posledice za avstralsko družbo.

Ameriški sekretar za zdravstvo Robert F. Kennedy mlajši je pred Združenimi narodi izjavil, da Združene države Amerike ne bodo podprle politike Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki spodbuja splav in radikalno ideologijo spola. Kennedy je v svojem govoru izrazil nestrinjanje z jezikom, ki podpira uničujočo ideologijo spola, in zavrnil trditve o ustavni ali mednarodni pravici do splava.

Na Češkem se zaostruje predvolilni boj pred parlamentarnimi volitvami. Andrej Babiš, vodja stranke ANO, si prizadeva za enobarvno vlado in zavrača očitke o proruskem usmerjenosti. Poudaril je, da ANO ne želi ustaviti pobude za dobavo streliva Ukrajini. Medtem se Petr Fiala, trenutni premier, boji "vlade nacionalne izdaje". Stranke trenutne koalicije (Spolu, STAN in Pirati) si želijo nadaljevati sodelovanje tudi po volitvah. Raziskava javnega mnenja kaže, da se Čehi zanimajo, kdo bo vodil državo naslednja štiri leta, pri čemer se odločajo med Fialo in Babišem. Babiš se bo pred volitvami sestal s predsednikom države.

Madžarska in Slovaška se upirata prizadevanjem Evropske unije za prekinitev uvoza energije iz Rusije, pri čemer voditelja Viktor Orban in Robert Fico vztrajata, da jima nihče ne bi smel narekovati, od kod naj kupujeta nafto in plin. Obe državi sta med redkimi v Evropi, ki še vedno kupujeta ruski plin in nafto od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022. Medtem pa Bolgarija načrtuje, da bo leta 2027 prekinila dobavo ruskega plina Madžarski in Slovaški, podpirajo pa tudi širši načrt EU za zaustavitev vseh izvoznih poti ruskega plina do konca leta 2027.

John Oliver je v svoji oddaji na HBO pol ure kritiziral izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Medtem je Slovenija uvedla prepoved potovanja za Netanjahuja, kot prva država EU, zaradi nedavnih pravnih in diplomatskih pritiskov, ki so povezani z nalogom za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

Združeni narodi so ponovno uvedli sankcije proti Iranu, kar je sprožilo različne odzive. James M. Dorsey je za CGTN razpravljal o posledicah tega dejanja. Iranski parlamentarni govornik Mohammad Baqer Qalibaf je zagrozil državam, ki bi upoštevale obnovljene sankcije, in napovedal recipročne ukrepe v primeru zmanjšanja gospodarskega sodelovanja z Iranom.

Članki obravnavajo različne teme, od poziva k večji politični angažiranosti v Italiji in kritike servilnosti do ZDA in Izraela, do predstavitve novega albuma italijanske skupine The Zen Circus ter razkritja poljskega politika Szymona Hołownie o želji po odhodu iz politike in prijavi na delovno mesto pri Združenih narodih. Članki zajemajo spekter družbenih, kulturnih in političnih vprašanj.

Neznanci so z vulgarnimi risbami in napisi v češčini oskrunili stavbo češkega veleposlaništva v Moskvi. Češki zunanji minister Jan Lipavský je dejanje označil za nesprejemljiv napad. Češki veleposlanik v Rusiji, Daniel Koštoval, bo ruskemu zunanjemu ministrstvu predal protestno noto, v kateri bo Češka zahtevala informacije o incidentu.

Nemški kancler Friedrich Merz meni, da ima Evropska unija pravno podlago za uporabo do 140 milijard evrov ruskega premoženja za prisilitev Putina k sprejetju miru. Rusija pa je napovedala, da bo pozorno analizirala morebitno dobavo ameriških raket Tomahawk Ukrajini in podatke za ciljanje. Ukrajinski predsednik Zelenski trdi, da Rusija uporablja tankerje za pošiljanje dronov v evropske države in poziva k strožjim sankcijam proti ruski tanker floti. Medtem pa so oblasti v Evropi in ZDA začele umirjati sankcije proti ruskim športnikom.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu naj bi se izognil aretaciji zaradi vojnih zločinov, tako da je njegova uradna letala Wing of Zion spremenila običajno pot leta v ZDA. Pred srečanjem z Netanyahuem je predsednik Donald Trump objavil optimistično napoved o dogovoru za prekinitev ognja v Gazi in omenil 'načrt v 21 točkah'.

Po poročilih z dne 27. septembra 2025 je Donald Trump presenetil z nenadno spremembo stališča glede vojne v Ukrajini. Hkrati so po Evropi potekali protesti, medtem ko je zavezništvo BRICS nadaljevalo svojo rast in utrjevanje položaja v mednarodnem prostoru. Posebej je bil izpostavljen tretji mednarodni forum posebnih gospodarskih con BRICS in virtualni vrh BRICS, ki je potekal septembra 2025.

San Marino je uradno priznalo neodvisnost Palestine, s čimer se je pridružilo državam, kot sta Velika Britanija in Francija, ki so že sprejele podobno stališče. Luca Beccari, predstavnik zunanjega ministrstva San Marina, je izrazil uradno stališče države.

Iran se je znašel pod pritiskom zaradi ponovnega uvajanja sankcij, medtem ko ZDA zahtevajo, da Iran preda ves obogateni uran v zameno za trimesečno preložitev sankcij, kar je Iran označil za nesprejemljivo. Poleg tega je iransko ministrstvo za obveščevalne službe objavilo fotografije in trdi, da ima podrobne informacije o izraelskem jedrskem objektu Dimona, kar naj bi bilo koristno za prihodnji razvoj.

Članek na nemški spletni strani nachdenkseiten.de opozarja, da je zahodna intervencija v ruski državljanski vojni večinoma pozabljena, pri čemer se večina ljudi spominja le še Hitlerja ali Napoleona. Članek na transition-news.org pa se osredotoča na Republiko Moldavijo, kjer se odvija geopolitični boj med pro-zahodnimi in pro-ruskimi silami. Volitve 28. septembra predstavljajo preizkus moči vplivov, ki segajo preko meja države.

V Genovi so pristaniški delavci blokirali ladjo družbe ZIM, ki je prevažala deset zabojnikov eksploziva, namenjenih v Izrael. Medtem pa gibanje Thousand Madleens to Gaza načrtuje izplutje flote okoli desetih ladij s 70 aktivisti, vključno z okoljevarstveniki, z namenom prebiti izraelsko blokado Gaze.

V Moldaviji so potekale ključne parlamentarne volitve, ki so odločale o prihodnji usmeritvi države. Državljani so izbirali med nadaljevanjem poti proti Evropski uniji in ponovno približevanje Rusiji. Volitve so bile zaznamovane s poročili o ruskem vmešavanju.

Finančni analitik Martin Armstrong svari, da bi nas politika Donalda Trumpa lahko vodila v tretjo svetovno vojno. Medtem se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sestal s sirskim voditeljem Ahmedom al-Sharaajem, da bi obnovila diplomatske vezi med državama. Madžarski premier Viktor Orbán pa je zavrnil pozive Donalda Trumpa k opustitvi ruskega plina, poudaril pa je, da Madžarska ne bo opustila dobave ruskega plina in nafte.

Leandro Morgenfeld, zgodovinar in raziskovalec CONICET, opozarja na potencialno pred-državljansko stanje v Združenih državah Amerike, medtem ko analizira odnose Javierja Mileija s Trumpom in IMF. James M. Dorsey poroča o pripravah na srečanje med premierjem Netanyahuja in predsednikom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o ključnih strategijah.

V Italiji se širijo protesti proti domnevnemu genocidu v Gazi. Mobilizacija, ki jo je sprožila zveza Usb, se nadaljuje na več lokacijah, vključno z Rimom in Milanom, kjer so se protesti začeli že v petek. Poleg tega so danes protesti potekali tudi v Firencah, v Torinu pa je prišlo do spopadov s policijo.

Romunski portal ActiveNews.ro je poročal, da je Hamas sprejel Trumpov načrt za izpustitev izraelskih talcev v zameno za umik izraelske vojske iz Gaze. Vendar pa je Hamas te navedbe zanikal, poroča norveški portal document.no, s čimer je ovrgel poročilo izraelskega časnika Haaretz, ki je trdil, da je Hamas privolil v načrt.

Članki obravnavajo odnose med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, pri čemer en članek omenja njuno srečanje v Washingtonu in stališče ameriške administracije, ki ga je predstavil Tom Barrack. Drugi članek kritizira argentinskega predsednika Javierja Mileija zaradi njegovega podrejanja Trumpu in nezmožnosti rešitve krize v Argentini. Švedski članek poroča o nesoglasju med Trumpom in Netanjahujem glede mirovnega načrta.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Microsoft, naj odpusti Liso Monaco, predsednico za globalne zadeve, ker naj bi ogrožala nacionalno varnost ZDA. Medtem je ameriški State Department sporočil, da bo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru razveljavil vizum, ker naj bi spodbujal ameriške vojake v New Yorku k neupoštevanju ukazov in nasilju.

Ekonomisti so kritizirali nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi "meglene matematike" v njegovih obljubah in dosežkih. Wayne Winegarden je Trumpove številke označil za "nesmiselne". Trump je prav tako opozoril na visoke stroške prehoda na zeleno energijo. Irski Tánaiste Simon Harris pa je zagotovil, da so carine ZDA na izvoz farmacevtskih izdelkov iz EU omejene na 15 odstotkov, kljub Trumpovi napovedi o 100-odstotni dajatvi.

Po poročanju friatider.se naj bi Hamas podpiral mirovni načrt, ki ga je predlagal Donald Trump. Medtem pa je globalist.it poročal, da so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovega propalestinskega govora v New Yorku, ki je bil usmerjen proti Trumpu in Izraelu. Ameriški State Department je napovedal preklic vizuma zaradi Petrovih "vnetljivih dejanj" med demonstracijami v podporo Palestini.

Iran je zavrnil zahtevo ZDA, da preda ves obogateni uran v zameno za trimesečno preložitev sankcij. Iranski predsednik je to označil za nesprejemljivo. Medtem je Varnostni svet Združenih narodov zavrnil podaljšanje roka za dogovor, kar pomeni ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, ki so veljale med letoma 2006 in 2010, vključno z embargom na orožje.

Microsoft je prekinil dostop izraelske vojske do tehnologije Azure, ki jo je enota 8200 uporabljala za množični nadzor telefonskih klicev Palestincev na območju Gaze in Zahodnem bregu. Razlog za prekinitev je kršitev pogojev uporabe Microsoftovih storitev, saj si podjetje prizadeva preprečiti uporabo svojih storitev za množično spremljanje civilistov.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se sooča z intenzivnim preizkusom nacionalnega sionističnega projekta, medtem ko notranji spori v Izraelu naraščajo. Hkrati se je Netanyahu izognil običajni letalski poti v Združene države Amerike, da bi se izognil morebitni aretaciji zaradi obtožb o vojnih zločinih.

Za parlamentarne volitve v Republiki Moldaviji 28. septembra 2025 bo v Romuniji za državljane Moldavije, ki živijo v tujini, odprtih 23 volišč, razporejenih po večjih univerzitetnih mestih. Natalia Bejan, direktorica Invest Moldavija, pa je v intervjuju poudarila, da so prihajajoče volitve ključnega pomena za prizadevanja države za pridružitev Evropski uniji, kar z zanimanjem spremljajo tako romunski kot moldavski investitorji.

Med generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku je večina držav iz protesta zapustila govor Benjamina Netanjahuja. Palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu in 80 drugim palestinskim uradnikom so zavrnili vizume za pot v New York. Hkrati več držav priznava palestinsko državo, kar se zdi nelogično glede na njihovo obsodbo napadov z dne 7. oktobra.

ZDA razmišljajo o preklicu vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, ker je pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov. Petro je v govoru na Generalni skupščini ZN pozval k radikalnim spremembam glede palestinskega genocida, ameriških vojaških akcij in podnebne krize. Njegov govor je sprožil mešane odzive.

Donald Trump je bil na Združenih narodih obtožen širjenja fanatizma, zanikanja podnebnih sprememb in spodbujanja vojn. Njegov govor je bil označen kot niz laži. Vzporedno s tem so se pojavila mnenja, ki podpirajo Trumpove izjave o podnebnih spremembah, češ da gre za prevaro.

V Italiji je največja sindikalna organizacija CGIL zaostrila svoj ton v podporo Gazi, odziv na nedavne mobilizacije in naraščajoče gibanje solidarnosti. Medtem pa so se pojavile kritike na račun Izraela, pri čemer nekateri viri dogajanje v Gazi označujejo za »Auschwitz sionizma«, ki ga podpirata ZDA in EU. Poudarjeno je, da osvoboditev Palestine zahteva boj proti kapitalu in globalnemu fašizmu, katerega prednjači Tel Aviv.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je na Generalni skupščini ZN 23. septembra 2025 zanikal obstoj globalnega segrevanja in kritiziral "kult podnebnih sprememb". Označil ga je za največjo prevaro v zgodovini. Dodal je, da mu je Evropa všeč, vendar ne mara, kako jo izčrpavajo energija in migracije.

Govor Benjamina Netanyahuju na Združenih narodih naj bi povzročil množični odhod poslušalcev. Po poročanju spletnega mesta sgtreport.com naj bi skoraj vsi poslušalci zapustili dvorano, medtem ko naj bi delegati iz Amerike ostali in ploskali. Spletno mesto redstate.com je poročalo o istem dogodku, pri čemer so odhod poslušalcev označili kot pričakovan.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) bo novembra glasovala o morebitni izključitvi Izraela z Evrovizije. Do glasovanja prihaja zaradi pritiska več držav, med drugim Španije, Nizozemske, Irske, Islandije in Slovenije, ki so zagrozile z bojkotom prihodnje Evrovizije, če bo Izrael sodeloval. Razlog za proteste je udeležba Izraela v luči trenutnih dogodkov.

Vodja jemenske vlade Rashad Mohammed Al-Alimi je pozval Združene narode, naj pomagajo Jemnu v boju proti iranskemu imperializmu in hutijskim upornikom. Medtem sta Turčija in ZDA podpisali sporazum o sodelovanju pri razvoju civilne jedrske energije. V Kanadi pa se pojavljajo kritike izraelske politike do Palestine, zlasti glede razmer v Gazi.

Alejandro Vilca kritizira argentinskega predsednika Mileija zaradi njegovega srečanja s Trumpom in domnevne predaje države Združenim državam, medtem ko argentinski guvernerji po njegovem mnenju molčijo. Hkrati pa Trump napoveduje uvedbo visokih tarif na uvoz tovornjakov, pohištva in farmacevtskih izdelkov v ZDA, kar bi lahko imelo gospodarske posledice za države, ki izvažajo te izdelke.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjave zahodnih držav o sestreljevanju ruskih letal označil za nepremišljene in nevarne. Peskov je poudaril, da so tovrstne izjave "nesprejemljive" v odsotnosti dokazov o kršitvah zračnega prostora in predstavljajo "neodgovorno" retoriko s strani uradnikov Nata.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini Združenih narodov izrazil ksenofobna stališča proti priseljencem, Latinski Ameriki in Palestincem. V Franciji, na Univerzi Bordeaux Montaigne, 40 učiteljev zahteva takojšnjo in brezpogojno pomoč palestinskim študentom, ki bežijo pred nasiljem, ter obsojajo domnevno vpletenost francoske države v blokiranje pomoči.

Več kot 400 judovskih zdravstvenih strokovnjakov in vodilnih osebnosti javnega zdravja iz ZDA, Velike Britanije in Izraela je v odprtem pismu pozvalo k ustavitvi »genocida« v Gazi. Hkrati je izraelski premier Benjamin Netanjahu v govoru, ki so ga spremljali protesti, branil vojno v Gazi in ostro napadel kritike.

Med govorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Združenih narodih je več delegatov protestno zapustilo dvorano. Razlog naj bi bilo nezadovoljstvo z njegovo politiko, predvsem zaradi velikega števila žrtev med delavci ZN, ki jih je Izrael povzročil v zadnjih dveh letih, kar presega vse druge države v zgodovini.

Po poročilih naj bi Združene države napadle venezuelsko plovilo pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, pri čemer so bile ubite tri osebe. Incident je sprožil kritike in pozive k umiku ameriških in francoskih sil iz Karibov. Analitiki opozarjajo na novo strategijo Washingtona v Latinski Ameriki, ki združuje boj proti drogam in boj proti terorizmu, kar naj bi prispevalo k nestabilnosti v regiji. Med drugim se omenjajo tudi grožnje Mehiki.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju vojne v Gazi blizu. Po njegovih besedah naj bi dogovor privedel do izpustitve talcev in končal vojno.

Donald Trump je nakazal možnost dogovora glede Gaze. Medtem pa je Tony Blair ponudil, da prevzame vodenje v Gazi, kar kaže na diplomatske napore za rešitev situacije v regiji.