APDEJT.si

Belgija je napovedala možnost priznanja Palestine kot države, vendar šele po izpustitvi izraelskih talcev s strani Hamasa. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je pojasnila, da je bilo priznanje Palestine težka politična odločitev in da je izrekla besede o genocidu v Gazi iz srca. Medtem pa članek na laizquierdadiario.com poziva k priznanju izraelskega apartheida namesto simboličnega priznanja dveh držav.

Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na srečanje z Volodimirjem Zelenskim, vendar je postavil pogoj, da se srečanje odvije v Moskvi. Ta zahteva je bila predstavljena kot zaporna in nakazuje na otežene možnosti za neposredna pogajanja med voditeljema.

Škotska vlada je pod vodstvom Johna Swinneyja napovedala bojkot Izraela in začasno ustavila financiranje podjetij za proizvodnjo orožja, ki dobavljajo Izrael, medtem ko se pripravljajo na priznanje palestinske države. V Združenem kraljestvu je Jeremy Corbyn sprožil neodvisno preiskavo o vpletenosti britanske države v dogajanje v Gazi. Hkrati pa je izraelski premier Benjamin Netanyahu zamrznil obsežen sporazum o zemeljskem plinu z Egiptom, kar povzroča nestabilnost na Bližnjem vzhodu.

Po napadih na iranske jedrske objekte je Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) izrazila zaskrbljenost glede zalog urana, ki je skoraj primeren za izdelavo jedrskega orožja, v Iranu. IAEA poziva k jasnosti glede iranskih zalog urana. Poročilo IAEA tudi razkriva, da je Iran pospešil proizvodnjo visoko obogatenega urana tik pred zaostritvijo konfliktov na Bližnjem vzhodu. Količina tega urana je ocenjena na 440,9 kilogramov.

Evropska komisija namerava okrepiti podporo Grenlandiji z zneskom pol milijarde evrov, s čimer nasprotuje prizadevanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Hkrati je Sodišče EU odobrilo transatlantski prenos podatkov, kljub Trumpovi politiki, kar pomeni, da lahko podjetja še naprej prenašajo podatke evropskih državljanov v ZDA brez posebnih zaščitnih ukrepov. Tožba proti okviru zasebnosti podatkov med EU in ZDA je bila zavrnjena, vendar se težava lahko ponovi.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je začel svoj prvi uradni obisk v ZDA, kar je pritegnilo pozornost ameriških medijev, kot je Fox News, ki poročajo o načrtih Bele hiše. V Bolgariji je obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zasenčila afera z GPS sistemom letala. V ZDA pa je Ron Paul kritiziral ameriško vojaško politiko in idejo o preimenovanju obrambnega ministrstva v "Ministrstvo za vojno".

Poljski predsednik Karol Nawrocki je obiskal ZDA, kjer se je srečal z Donaldom Trumpom. Njegov obisk je po mnenju Poljakov pomembnejši od obiska premierja Donalda Tuska, kar kaže na diplomatski razkorak med njima. Po obisku bo vlada prejela podrobno poročilo o pogovorih. Senator Krzysztof Kwiatkowski je napovedal, da se bodo skušali soočiti z Nawrockim glede njegovih pogovorov s Trumpom. Objavljene so bile tudi prve fotografije Nawrockega v Washingtonu, kjer naj bi razpravljal o pomembnih temah.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi decembra obiskal Indijo, kjer ga po besedah premierja Narendra Modija pričakuje 1,4 milijarde Indijcev. Medtem pa je kitajski voditelj Xi Jinping na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje izkoristil priložnost za krepitev odnosov z Modijem, s čimer se postavlja kot branilec multilateralizma proti politiki ameriškega predsednika.

Slovaškega premierja Roberta Fica kritizirajo zaradi njegove zunanje politike, ki naj bi bila preveč neodvisna in naklonjena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Aktivisti so izrazili zaskrbljenost, ker se Fico 'klanja' Putinu, in so naslovili pismo ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu. Evropski opazovalci obravnavajo Ficov odnos do Putina in njegovo vplivanje na slovaško zunanjo politiko.

Visoki iranski uradnik Ali Larijani je izjavil, da je dogovor z ZDA še vedno mogoč, vendar mora Washington opustiti zahteve glede omejitve iranskega raketnega programa. Pogovori med ZDA in Iranom so se prekinili junija. Medtem se pojavljajo analize o morebitnih prihodnjih spopadih med Izraelom in Iranom, zlasti po izraelskem napadu na Iran 13. junija. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian poudarja, da lahko jedrsko vprašanje reši le diplomatska rešitev, in poziva k aktivnejši vlogi organizacije SCO pri izgradnji miru.

Srečanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu kaže na upad vpliva Evrope v svetovni politiki, kar pospešujejo nestabilne vlade. Medtem v poljski politiki prevladujejo partijski interesi, kar se odraža v polariziranih odzivih na politične dogodke in medijskih objavah, ki pogosto ponižujejo nasprotne strani.

Slovaški premier Robert Fico je odpotoval na Kitajsko na praznovanje 80. obletnice konca druge svetovne vojne in se bo udeležil bilateralnih pogajanj. Peter Pellegrini podpira Ficova prizadevanja za mirovni dialog s Putinom in Zelenskim. Bolgarski premier Rosen Željazkov se je distanciral od socialističnih ministrov, ki so odpotovali na Kitajsko na srečanje s Putinom in Kimom Džong Unom; pojasnil je, da sta ministra Atanas Zafirov in Ivan Ivanov na obisku na Kitajskem po partijski liniji.

Članki obravnavajo različne vidike odnosa Donalda Trumpa do Evrope in Rusije. Evropska "strategija" laskanja Trumpu se ne obnese, zato morajo evropski voditelji oblikovati lasten načrt za soočanje z rusko agresijo. Strokovnjaki menijo, da se Vladimir Putin norčuje iz ZDA po srečanju s Trumpom na Aljaski, kjer je Trump obljubljal hitro rešitev vojne v Ukrajini. Trump ostaja aktiven in govori o carinah in Putinu. Poljski mediji poročajo o srečanju Trumpa z evropskimi voditelji, kjer je Trump delil informacije o dogovorih s Putinom.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je prispel v Peking s svojo hčerko Kim Ju Ae, kar je spodbudilo špekulacije, da jo pripravlja na prevzem vodstvene vloge. Obisk sovpada s kitajsko vojaško parado, kjer naj bi se Kim srečal s kitajskim in ruskim predsednikom. Južnokorejska obveščevalna agencija jo je označila za njegovo »najverjetnejšo« naslednico. Kitajska Kim Jong Una vidi kot dobrega prijatelja.

Članki na ericzuesse.substack.com in theduran.com poročajo, da Trumpova politika pospešuje rast BRICS, kar oslabi položaj ZDA. Alex Christoforou in Alexander Mercouris razpravljata o integraciji SCO in BRICS.

Predsednik Trump je razmišljal o ponovnem odprtju državnih umobolnic, da bi povečal varnost na ulicah za osebe s hudimi težavami v duševnem zdravju. V Washingtonu je bila aretirana ženska, ki je grozila s smrtjo predsedniku Trumpu, a jo je sodnik, imenovan od Obame, izpustil.

Karol Nawrocki se bo v petek, 5. septembra, srečal s papežem Leonom XIV. v Vatikanu. Srečanje bo potekalo v okviru Nawrockijevega obiska v Rimu in Vatikanu na povratku iz ZDA. Audienca pri papežu se bo začela ob 11:00, ob 12:00 pa se bo Nawrocki srečal s tajnikom Staneta.

Ruske sile so pričele z vzpostavljanjem "varnostnega območja" v regiji Dnjipropetrovsk. Vladimir Putin je dejal, da bi Rusija lahko sodelovala z ZDA pri upravljanju jedrske elektrarne Zaporožje, ki jo je zasedla. Rusija in Kitajska sta podpisali več kot 20 sporazumov o sodelovanju. Donald Trump je izrazil razočaranje nad Vladimirjem Putinom in napovedal ukrepe svoje administracije. Robert Fico se je v Čingai ponovno srečal s Putinom, kjer so razpravljali o predlogih, ki so razjezili Kijev. V Peking je prispel tudi Kim Čong-un.

Slovenski portal Necenzurano.si poroča, da naj bi se Združene države Amerike vključile v odločanje o tem, ali naj Slovenija uvede sankcije proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, vključno z morebitno prepovedjo vstopa v državo. Viri iz mednarodnih diplomatskih krogov so potrdili, da Washington poskuša po neformalnih poteh vplivati na odločitev Slovenije glede Dodika.

Donald Trump se je v Washingtonu srečal s poljskim predsednikom Karolom Nawrockim. Medtem je Trump obljubljal, da bo kot predsednik odprl pot digitalnim valutam, digitalni žeton Trumpove družine pa je prvi dan trgovanja padel. Anti-amerikanizem, ki ga je povzročil Trump, škoduje ameriškim podjetjem, saj se potrošniki izogibajo ameriškim blagovnim znamkam.

Članki obravnavajo različne vidike izraelsko-palestinskega konflikta. Chris Hedges kritizira medije zaradi izdajanja palestinskih novinarjev. Razkriva se načrt ZDA za preselitev prebivalcev Gaze za denarno nadomestilo. V Hercegovini je hostel zavrnil gosta zaradi njegove narodnosti, kar odraža napetosti konflikta. Caitlin Johnstone poroča o izraelskem novinarju Gideon Levyju, ki izraža zaskrbljenost nad tem, da protestno gibanje v Izraelu skrbi le za izraelske talce v Gazi, ne pa za palestinske življenje.

Poročilo ameriškega ministrstva za energijo, ki trdi, da ljudje morda niso glavni vzrok podnebnih sprememb, je postalo temelj za politiko Donalda Trumpa. Kanadčan Ross McKitrick trdi, da so bila njegova stališča spregledana, zdaj pa njegovo delo podpira napad MAGA na podnebne predpise.

Flotilja Global Sumud (GSF), ki jo sestavlja 20 do 30 ladij, je v nedeljo iz Barcelone odplula proti Gazi, a se je zaradi neugodnih vremenskih razmer morala vrniti v pristanišče. Po izboljšanju vremena je flotilja ponovno izplula proti Gazi.

Avstralska policija je sporočila, da je bil 39-letni moški obtožen, potem ko je v ponedeljek zjutraj z vozilom SUV trčil v vrata ruskega konzulata v Sydneyju. Incident se je zgodil okoli 8. ure zjutraj v vzhodnem predmestju Woollahra.

Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO) je opozorila pred reinterpretacijo resolucije Združenih narodov, ki podpira iranski jedrski sporazum iz leta 2015, potem ko so evropske sile sprožile mehanizem za ponovno uvedbo sankcij ZN proti Teheranu. Članice SCO so ponovno potrdile "zavezujočo naravo" resolucije. Hkrati se povečujejo napetosti med Izraelom, Zahodom in Iranom, kar nakazuje na možno novo rundo spopadov, ki bi lahko sledila kratki vojni junija.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je ob 86. obletnici izbruha druge svetovne vojne pozval k rešitvi vprašanja vojnih reparacij z Nemčijo in pozval vlado, da si za to prizadeva v letu 2025. Radosław Sikorski je odgovoril Marcinu Mastalerku glede uhajanja zapiskov za Karola Nawrockega pred obiskom v ZDA.

Donald Trump se sooča s kritikami zaradi več področij njegovega delovanja. Medtem ko se zunanja politika ZDA preoblikuje ob srečanjih med Indijo, Rusijo in Kitajsko, Trump poskuša zmanjšati pomen teh dogodkov. Domača politika je zaznamovana s spori: nekdanji direktorji CDC kritizirajo Roberta F. Kennedyja Jr., Trumpove politike pa negativno vplivajo na nacionalne parke. Poleg tega so se pojavile skrbi glede Trumpovega vpliva na Federal Reserve, medtem ko se spopada z županjo Washingtona, D.C. in obtožbami o kršenju prvega amandmaja ustave. Zgodovinarji opozarjajo, da je situacija pod Trumpom celo hujša kot med afero Watergate.

Glede na poročanje Washington Posta naj bi ameriški načrt za povojno Gazo vključeval izgon celotnega prebivalstva, vsakemu Gazijanu pa bi izplačali 5.000 dolarjev. Cilj naj bi bil preoblikovati Gazo v turistično središče in uresničiti Trumpove sanje o »Rivieri na Bližnjem vzhodu«. Poleg tega naj bi ZDA ustavile izdajo vizumov Palestincem.

Medtem ko strokovnjaki za delo in ekonomisti izražajo pesimizem glede prihodnosti ameriških delavcev, predvsem zaradi politik Donalda Trumpa, ki naj bi ustvarjale bolj sovražno delovno okolje, je Trump na praznik dela počastil ameriške delavce s pozivom, da postavijo Ameriko na prvo mesto in ohranijo svobodo. Članek na truthout.org izpostavlja negativne vidike Trumpovih politik za delavce, medtem ko članek na wnd.com poroča o Trumpovem praznovanju dela in poudarja patriotske teme.

Evropski poslanec poljske stranke PiS, Piotr Müller, je Sławomirja Mentzena označil za mlajšo različico Leszka Balcerowicza. Na to se je odzval Wipler, ki se je odzval kritično do stranke PiS. Müller je izrazil prepričanje, da je težko doseči dogovor s Sławomirjem Mentzenom zaradi njegovih podobnosti z Balcerowiczem.

Izrael je okrepil bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo v enem dnevu ubitih najmanj 78 Palestincev. Razkrit je načrt Donalda Trumpa za preoblikovanje območja Gaze v turistično destinacijo, kar naj bi prineslo 400 milijard dobička, vključno z deportacijo Palestincev. Benjamin Netanyahu naj bi izjavil, da so talci žrtvovani za izgradnjo "Riviera Gaza".

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SOZ) sta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Xi Jinping pozvala k vzpostavitvi nove svetovne ureditve, ki bi predstavljala izziv Združenim državam Amerike in Evropi. Putin je izjavil, da je evroatlantska svetovna ureditev zastarela, medtem ko je Xi obljubil milijone dolarjev pomoči državam članicam SOZ in pozval k izkoriščanju njihovega obsežnega trga. Poudaril je ambicijo Kitajske po novi globalni varnostni in gospodarski ureditvi. Voditelji iz različnih držav so se zbrali v Kitajski, da bi okrepili vezi s Xijem, med njimi tudi voditelji držav Južne poloble.

Članki obravnavajo vprašanje evropske podrejenosti Združenim državam Amerike na političnem, gospodarskem in vojaškem področju. Poudarjajo, da je Evropa danes bolj odvisna od Washingtona kot kadarkoli po drugi svetovni vojni. Kritizirajo, da je EU, ki naj bi okrepila Evropo proti drugim velesilam, paradoksalno privedla do nasprotnega. Izpostavljajo tudi trgovinski sporazum med EU in ZDA, pri čemer Sabine Weyand iz Evropske komisije odkrito priznava, da pri tem ni šlo za resnična pogajanja.

Vojaška vlada Burkina Fasa je 23. avgusta odredila ustavitev projekta Target Malaria, raziskovalne pobude, ki jo financira Fundacija Billa in Melinde Gates, katere cilj je boj proti malariji. Odločitev je bila sprejeta po naraščajočih pomislekih lokalnih in mednarodnih skupnosti glede uporabe gensko spremenjenih komarjev.

V Firencah bo 2. septembra potekala solidarnostna akcija v spomin na otroke, žrtve konflikta v Palestini, ki jo organizira Donne Insieme per la Pace – Firenze. Hkrati se Donald Trump posvetuje s Tonyjem Blairjem o prihodnosti Gaze. Blair je bil namreč imenovan za posebnega odposlanca na Bližnjem vzhodu po koncu svoje politične kariere v Veliki Britaniji leta 2007.

Dansko zunanje ministrstvo je poklicalo ameriškega odpravnika poslov na pogovor glede poročil o domnevnih operacijah vplivanja ZDA na Grenlandiji. Poročila navajajo, da si ZDA prizadevajo pridobiti nadzor nad Grenlandijo, ki je bogata z minerali in pomembna za obetavne naftne projekte na morju. Bivši ameriški predsednik Trump naj bi izrazil zanimanje za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Domnevno naj bi Trump ustvaril vohunsko mrežo na Grenlandiji.

Nemška vlada je obsodila »absolutno nevzdržno visoko število ubitih novinarjev« v Gazi, pri čemer je izpostavila domnevni izraelski napad na bolnišnico Nasser, v katerem je bilo ubitih pet novinarjev in več civilistov. Kanadska foto novinarka Valerie Zink je protestno zapustila Reuters po osmih letih dela zaradi načina poročanja o ubojih novinarjev v Gazi. Zink je kot simbol protesta objavila sliko svoje razrezane Reutersove akreditacije.

V Argentini so protestniki kamenjali predsednika Mileia. Na spletnem mestu Peščanik so dogodek komentirali, rekoč da v Sloveniji nimamo predsednika, temveč klovna iz more Stephena Kinga. Medtem je Kitajska leta 2025 povabila 26 tujih voditeljev na praznovanje, vključno z ruskim predsednikom Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo uvedel 200-odstotno carino na redkozemeljske magnete, če bo Kitajska omejila njihov izvoz. Kitajska namreč nadzoruje skoraj 90 % svetovne proizvodnje teh magnetov, kar vpliva na številne industrije. Hkrati naj bi Trump poskušal oslabiti partnerstvo med Kitajsko in Rusijo, kar naj bi razkrivalo globljo dinamiko, ki se je odvijala že ob srečanju s Putinom na Aljaski.

Desetine ladij iz različnih držav se pripravljajo na odplutje proti Gazi v sklopu iniciative "Global Sumud Flotilla", katere cilj je prebiti blokado in odpreti humanitarni koridor za palestinsko prebivalstvo. Aktivisti iz 44 držav, vključno s članom Mednarodne mreže Izquierda Diario iz Brazilije, se bodo pridružili tej akciji. Mesto Sevilla v Španiji se je prav tako pridružilo podpornim dogodkom za floto.

Članki poročajo o različnih kontroverznih dejanjih in izjavah nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Med njimi so izvršni ukaz glede sežiganja ameriške zastave, kritike medijev kot širiteljev 'demokratske propagande' ter ugibanja o morebitni uporabi vojske za vplivanje na volitve. Članki tudi izpostavljajo kritike Trumpove administracije zaradi odpuščanja direktorja Centra za nadzor bolezni (CDC) in nasprotovanje republikanskega stratega Trumpovi zunanji politiki. Poleg tega se pojavljajo obtožbe o poskusih utišanja kritikov in pomanjkljivem razumevanju ruskega stališča glede Ukrajine.

Stranka Starostové na Češkem je začela ostro predvolilno kampanjo s ciljem pridobiti več kot 15 odstotkov glasov volivcev in si prizadeva za mesto predsednika prihodnje vlade. V prihodnji vladi želijo sodelovati s koalicijo Spolu (ODS, TOP 09 in KDU-ČSL) in s Pirati, ki so pred letom dni zapustili Strakovo akademijo. Predsednik stranke Vít Rakušan si želi postati predsednik vlade.

Mehiški nezakoniti priseljenec Peraza Alvarez je bil v Združenih državah obsojen na tri leta zapora zaradi vpletenosti v trgovino z drogami na območju Seattla. Po odsluženju kazni ga čaka deportacija. Medtem je mehiški predsednik zahteval, da ZDA Mehiki delijo 15 milijard dolarjev, pridobljenih od premoženja obsojenega vodje kartela Zambade, ki je priznal krivdo za trgovino z drogami in umore, vključno z nadzorom nad tihotapljenjem fentanila.

Spletna portala dorzeczy.pl in wpolityce.pl poročata, da Poljaki močno podpirajo veto predsednika Karola Nawrockega na novelo zakona o pomoči ukrajinskim državljanom, ki bi omejil socialno pomoč tujcem. Sondaža je pokazala, da večina Poljakov podpira to odločitev.

Združene države so začele izvajati sporazum o deportaciji migrantov v Ruando. Prva skupina sedmih migrantov je že prispela v Ruando sredi avgusta. Trije od njih so izrazili željo po vrnitvi v domovino. Trumpova administracija pospešuje prizadevanja za odstranitev oseb, ki so vstopile v ZDA in so bile obsojene za spolne napade, so člani tolp, kartelov in terorističnih organizacij.

Rusija je izrazila zadovoljstvo z napredkom nemške preiskave eksplozij na plinovodih Severni tok, potem ko je bil prejšnji teden aretiran ukrajinski osumljenec. Moskva poziva k nadaljnji razjasnitvi sabotaže plinovodov Severni tok. Septembra 2022 je prišlo do eksplozij na plinovodih v Baltskem morju, kar je sprožilo dolgotrajno medsebojno obtoževanje med Rusijo in Ukrajino.

Po tem, ko so ruske rakete zadele območje v neposredni bližini predstavništva EU v Kijevu, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala hitro pripravo novih predlogov sankcij proti Rusiji. Evropska unija bo kmalu predložila že 19. sveženj sankcij proti Rusiji.

Članki na caitlinjohnst.one in thealtworld.com analizirajo in kritizirajo izjave Izraelcev, ki trdijo, da Arabci sovražijo Izrael zaradi njihove vere. Avtorji opozarjajo, da je ta argument podoben starejši retoriki "Sovražijo nas zaradi naše svobode", ki se je uporabljala za opravičevanje zunanjih politik. Članki poudarjajo, da takšne izjave poenostavljajo kompleksne geopolitične razmere in zanemarjajo druge pomembne dejavnike.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je očitno, da do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim ne bo prišlo. Bela hiša pa je sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump ni bil presenečen nad ruskimi napadi na Kijev.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so sprožile mehanizem za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Marco Rubio je izjavil, da so ZDA odprte za neposredne pogovore z Iranom o končanju jedrskega programa.