APDEJT.si

Članki izpostavljajo pereče politično stanje v Veliki Britaniji. Prvi članek trdi, da so britanski politični voditelji izgubili vso legitimnost, kar naj bi ljudem dalo pravico do upora v samoobrambi. Drugi članek obravnava načrte Nigela Faragea o izstopu iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (ECHR), ki jo laburistična vlada označi za nevarno potezo, ki bi državo postavila ob bok Rusiji.

Združene države Amerike so uvedle dodatne 25-odstotne carine na številne indijske izdelke, kar skupno znaša 50-odstotno dajatev. Ta ukrep je odgovor na indijski nakup ruske nafte, ki je bil uveden s strani administracije predsednika Donalda Trumpa. Indija je te carine označila za 'nepoštene, neupravičene in nerazumne'.

Sofijski župan Vasil Terziev se je udeležil shoda opozicijske Narodno republikanske stranke (NRP) v Istanbulu. Terziev se je shoda na trgu Šišhane udeležil kot predsednik mreže balkanskih mest B40, skupaj z namestnikom predsednika mreže evropskih mest Eurocities in županom Barcelone Jaumejem Collbonijem.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se po navedbah kitajskih oblasti udeležil vojaške parade v Pekingu. Pričakuje se tudi udeležba Vladimirja Putina in iranskega kolega Massouda Pezeshkiana. Parada bo potekala ob 80. obletnici kitajske vojne proti Japonski.

Zvezna vlada ZDA je vložila zahtevo pri Vrhovnem sodišču ZDA za začasno ustavitev sodne odredbe, ki ji preprečuje zamrznitev 12 milijard dolarjev tuje pomoči. Poleg tega je ministrstvo za promet napovedalo, da bo zvezna vlada prevzela upravljanje Union Station v Washingtonu, DC, ki ga trenutno vodi Amtrak. Sekretar za promet Sean Duffy je dejal, da je postaja v slabem stanju in da jo želijo prenoviti.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk so med praznovanjem dneva neodvisnosti Moldavije v Kišinjevu izrazili podporo državi pri vstopu v Evropsko unijo. Obenem so obljubili solidarnost v soočanju z Rusijo. Moldavska predsednica Maia Sandu se pripravlja na parlamentarne volitve konec septembra, pri čemer si prizadeva za trdno podporo zahodnih držav.

Donald Trump naj bi vodil obsežno srečanje v Beli hiši glede prihodnosti Gaze po koncu spopadov. Steve Witkoff, Trumpov posebni odposlanec, je dejal, da želijo pripraviti celovit načrt. Medtem pa portal globalist.it poroča, da Trump načrtuje rešitev do konca leta, medtem ko v Gazi vsak dan umirajo ljudje.

Španska policija je v Benahavisu na Costa del Sol aretirala iskanega poljskega begunca, ki ga Europol obravnava kot visokovrednega cilja zaradi suma umora in trgovine z drogami. Moški naj bi bil vodja nasilne mreže 'narco-huliganov' iz Krakova, ki se je ustalila v Španiji. Medtem pa je Pino Arlacchi, nekdanji vodja UNODC, zanikal vpletenost Venezuele v trgovino z drogami in trdil, da med njegovim mandatom ni bilo potrebe po sodelovanju z venezuelsko vlado na tem področju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so v sredo obiskali Republiko Moldavijo, ki je praznovala 34. obletnico neodvisnosti. Obisk je bil interpretiran kot izraz podpore varnosti, suverenosti in evropski poti Moldavije. Predsednica Maia Sandu je dejala, da obisk dokazuje, da je Moldavija pomembna.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zahteval milijardo dolarjev mesečne pomoči od EU za nakup ameriškega orožja in nadaljevanje vojne proti Rusiji. Moskva je komentirala veto poljskega predsednika Nawrockega na zakon o pomoči ukrajinskim državljanom, češ da "zdrava pamet prihaja v Evropo". Veto je sprožil oster odziv predsednika Zveze Ukrajincev na Poljskem, Miroslava Skórke, ki je dejal, da je to izvajanje "politike Kremlja", kar naj bi razjezilo Nawrockega.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v zadnjih tednih štirikrat poskušal telefonsko govoriti z indijskim premierjem Narendro Modijem, vendar naj bi ta pogovor zavrnil. Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča, da naj bi bil Modi "užaljen" po Trumpovih izjavah.

Iranski parlamentarni govornik Mohammad Bagher Ghalibaf je napovedal, da bo naslednji spopad z Izraelom zajel širše geografsko območje. Iranski zunanji minister je izjavil, da je Iran pripravljen na vse okoliščine in da je nov konflikt z Izraelom mogoč.

Južna Koreja je napotila šest ameriških državljanov tožilcem zaradi pošiljanja riža, denarja in Biblij v Severno Korejo. Američani, ki jih motivirajo misijonarski in humanitarni cilji, naj bi s tem storili "kaznivo dejanje". Primer izpostavlja vprašanja političnega popuščanja in omejevanja verske svobode v vzhodni Aziji.

Poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo o stanju človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih od leta 1967, ki je izzvalo burne odzive. V Italiji so se pojavile kritike na račun italijanskih poslancev, ki podpirajo sionizem. Senator Ivan Scalfarotto, odgovoren za zunanje zadeve pri stranki Italia Viva, je bil deležen kritik na družbenih omrežjih, potem ko je Albanese objavila svoje stališče na platformi X.

Demokratska nacionalna komisija (DNC) ni sprejela enotnega stališča glede izraelske vojne v Gazi. Na poletnem srečanju v Minneapolisu sta padla dva nasprotujoča si predloga resolucij. Predlog predsednika DNC Kena Martina je pozival k humanitarni pomoči Gazi in prekinitvi ognja, medtem ko so nekateri člani stranke zahtevali prekinitev vojaške pomoči Izraelu. Razprava razkriva globok razkol znotraj Demokratske stranke glede politike do Izraela.

Romunska ministrica za zunanje zadeve Oana Țoiu je ponovno sprožila valove v romunski politiki. Izjavila je, da so ameriški uradniki administracije Donalda Trumpa zahtevali pojasnila glede odpovedi predsedniških volitev v Romuniji. Țoiu je tudi navedla, da je umik Romunije iz programa Visa Waiver neposredno povezan z odpovedjo volitev.

Venezuelo je ponovno prizadela psihološka in medijska ofenziva s strani ameriške vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. ZDA jo obtožujejo podpore narkoterorizmu. Medtem venezuelsko ljudstvo poziva k obrambi domovine pred imperializmom. Trumpova administracija je napovedala, da bo proti Maduru in njegovim zaveznikom ukrepala z vsemi sredstvi, ki se ji zdijo potrebna, če bodo še naprej prispevali k eroziji ameriške suverenosti.

Kitajski predsednik Xi Jinping je izjavil, da so odnosi med Kitajsko in Rusijo najstabilnejši, najbolj zreli in strateško najpomembnejši med vsemi večjimi svetovnimi silami. Med srečanjem s predsednikom ruske dume Vjačeslavom Volodinom je Xi pohvalil njuno sodelovanje. Poleg tega bo Xi gostil vrh držav globalnega juga, na katerem naj bi se udeležili tudi Vladimir Putin in Narendra Modi, kar bo predstavljalo močan izraz solidarnosti v času naraščajočih globalnih napetosti.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da se Nemčija ne bo pridružila pobudi zahodnih zaveznikov za priznanje palestinske države na prihajajočem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. To je sporočil na skupni tiskovni konferenci s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. Carney je konec julija napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo.

Ameriški veleposlanik v Parizu, Charles Kushner, se ni odzval na poziv francoskega zunanjega ministrstva, ki ga je vpoklicalo zaradi pisma predsedniku Macronu, v katerem je Francijo obtožil popuščanja antisemitizmu. Namesto njega se je pojavil njegov namestnik. Francosko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo nad Kushnerjevimi kritikami.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal proglas, s katerim razglaša 26. avgust za dan spomina na 13 ameriških vojakov, ki so umrli v bombnem napadu na Abbey Gate v Kabulu, Afganistan, pred štirimi leti. Ta napad se je zgodil med umikom vojske pod vodstvom takratnega predsednika Joeja Bidna. Trumpova poteza je bila sprejeta z mešanimi odzivi, pri čemer nekateri kritizirajo Bidenovo administracijo.

Donald Trump je nakazal možne spremembe na več področjih. Razmišlja o preimenovanju ameriškega obrambnega ministrstva nazaj v 'Ministrstvo za vojno'. Glede študentskih vizumov za Kitajce je izrazil željo, da bi v ZDA pripeljal več kot 600.000 kitajskih študentov, kar nakazuje na morebitno spremembo dosedanje politike. Prav tako si prizadeva za odpravo sistema varščin v ZDA, začenši z Washingtonom D.C. Poleg tega je Trumpova administracija napovedala širitev črpanja nafte na morju, s ciljem povečanja energetske neodvisnosti ZDA.

Venezuela je premestila 15.000 vojakov na občutljiva obmejna območja s Kolumbijo, medtem ko ZDA krepijo mornariške sile v regiji. Medtem pa so v ZDA demokratski guvernerji kritizirali predsednika Trumpa zaradi njegovega pristopa k reševanju kriminala, pri čemer guverner Illinoisa, J.B. Pritzker, poziva Trumpa, naj ne prihaja v njegovo državo. Trump je bil deležen kritik tudi zaradi izjav o spolni trgovini med drugo svetovno vojno in zaradi načrtov za spremembe v kazenskem pravosodju, kjer strokovnjaki opozarjajo na povečanje neenakosti. Trump je napovedal tudi možnost odvzema licenc medijskim hišam ABC in CBS ter ponovno trdil, da je kriminal problem v demokratskih državah, čeprav so najbolj nasilna mesta v rdečih državah. Obenem narašča pritisk za pomilostitev voznika tovornjaka Harjinderja Singha.

Donald Trump se je pohvalil, da ga imenujejo "predsednik Evrope" zaradi njegovih prizadevanj za zaustavitev vojne med Rusijo in Ukrajino. Medtem pa se je poskus Švice, da bi podučila Trumpa, končal z uvedbo 39-odstotnih carin s strani ZDA. Švica je želela popraviti Trumpove poglede v telefonskem pogovoru, a je bila poteza v Washingtonu ocenjena kot žalitev, kar je povzročilo višje carine in blokado.

Nemški minister Johann Wadephul je med obiskom v Zagrebu pohvalil vlogo Hrvaške kot mentora državam, ki si želijo članstva v Evropski uniji. Poudaril je, da je Hrvaška ključna za nadaljnjo rast in enotnost Evrope. Hkrati pa je nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor izrazila šokiranost nad izjavo zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana glede hrvaškega ozemlja, ki ga je označila za neotuđljivega, nedeljivega in neprenosljivega.

Poljski predsednik Karol Nawrocki se je v predsedniški palači srečal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. Kancelarija predsednika republike Poljske je sporočila, da so pogovori potekali o različnih temah.

Ameriški veleposlanik v Franciji, Charles Kushner, je kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi "nezadostnega ukrepanja" proti antisemitizmu, kar je sprožilo diplomatski spor med ZDA in Francijo. Kushner je v pismu Macronu izrazil zaskrbljenost zaradi porasta antisemitizma v Franciji, kar je povzročilo ostro reakcijo francoskega zunanjega ministrstva, ki je veleposlanika poklicalo na pogovor. Francoska stran je Kushnerjeve obtožbe označila za "nesprejemljive". Spor se je razplamtel v času, ko ZDA podpirajo izraelsko retoriko, medtem ko Francija išče načine za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.

Španija in Združeno kraljestvo načrtujeta odstranitev ograje, ki ločuje Gibraltar od La Línea de la Concepción, predvidoma januarja 2026, s sprejetjem sporazuma o novem statutu Gibraltarja. Medtem so evropska podjetja za dostavo paketov začasno ustavila pošiljanje blaga v Združene države Amerike zaradi konca izvzetja za pakete z vrednostjo pod 800 dolarjev. Poteza je povzročila prekinitev sprejemanja paketov in nekaterih pisem, kar je presenetilo podjetnike in posameznike, ki pošiljajo pošiljke v ZDA.

Mehiška senatorka Lilly Téllez, članica konservativne stranke PAN, je obtožila predsednico Claudio Sheinbaum, da deluje za narkokartele in je financirana z denarjem od drog. Téllez je izjavila, da so samo narkopolitiki proti pomoči ZDA v boju proti kartelom, s čimer je odprla vprašanje vpliva kartelov na mehiško vlado.

V Izraelu so potekali množični protesti proti vojni v Gazi, kjer so demonstranti obsojali genocid in okupacijo. Hkrati je izraelsko veleposlaništvo na Poljskem objavilo posnetke, ki naj bi dokazovali, da v Gazi ni lakote, in za krizo obtožuje Hamas. Humanitarne organizacije opozarjajo, da je realnost drugačna.

Palestinski igralki Ranin Odeh so zavrnili vizum za obisk knjižnega sejma v Göteborgu na Švedskem. Odeh, ki je igralka in dramska pedagoginja v begunskem taborišču na Zahodnem bregu, bi morala sodelovati na knjižnem sejmu ter obiskati Unga Klara in gledališko šolo Angereds. Švedske oblasti so zavrnitev utemeljile z domnevno pomanjkljivo socialno povezanostjo igralke z njeno domovino, čeprav je Odeh že večkrat obiskala Švedsko in sodeluje s švedsko podprtim gledališčem Frihetsteatern na Zahodnem bregu. Primer je sprožil ogorčenje in ga označili za "sramotnega".

Članek na infolibre.es potegne vzporednice med svetom Donalda Trumpa in Vladimirja Putina ter dogodki v Münchnu leta 1938. Medtem je Komunistična partija Velike Britanije na idcommunism.com obsodila Evropsko unijo zaradi 'Dneva črnega traku', ki ga označujejo kot prirejanje zgodovine.

Romunska ministrica za zunanje zadeve, Oana Ţoiu, se je udeležila Evropskega foruma v Alpbachu v Avstriji, kjer je razpravljala o podpori Ukrajini in Moldaviji ter se srečala s svojimi avstrijskimi in češkimi kolegi. Njena udeležba pa je sprožila kritike, saj naj bi forum promoviral regijo, ki ji Romunija ne pripada, nekateri pa jo vidijo kot izlet v Tirolsko na račun davkoplačevalcev. Na forumu so obravnavali gospodarsko rast regije, korake za trajen mir in odpornost družb proti hibridnim grožnjam.

Francija je poklicala ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja na zagovor po tem, ko je ta v odprtem pismu v časniku Wall Street Journal obtožil francosko vlado, da se ne bori dovolj proti antisemitizmu. Kushner je v pismu francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil, da si prizadeva za palestinsko državo, kar po njegovem mnenju nagrajuje Hamas in ogroža Jude.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je izjavil, da so trenutni odnosi med Iranom in Združenimi državami Amerike "nerazrešljivi". Poudaril je, da se Iran ne bo nikoli uklonil pritisku Washingtona, še posebej v zvezi s svojim jedrskim programom. Khamenei je obsodil željo ZDA, da bi Iran postal "docilen in podrejen", in to označil za žalitev iranskega naroda. Iranska islamska republika se bo odločno uprla tem prizadevanjem.

Medtem ko številne države v Aziji in na Bližnjem vzhodu uporabljajo zaporne kazni za uživalce drog, rezultati teh politik ostajajo nejasni. Uradni podatki sicer kažejo na manjšo uporabo drog kot v Franciji, vendar učinkovitost represivnih ukrepov ni zanesljiva. V Italiji je nekdanji predsednik ECB Mario Draghi prejel aplavz na srečanju v Riminiju, kar je sprožilo zanimanje glede njegovega vpliva in zgodovine.

Francija si je ta teden predvolala italijansko veleposlanico v Parizu zaradi "nesprejemljivih izjav" italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Salvini je Macrona pozval, naj se sam odpravi v Ukrajino, če želi vojno, in mu svetoval, naj ne bo tako občutljiv ter naj opusti vojno retoriko.

Donald Trump je izrazil željo po prejemu Nobelove nagrade za mir, pri čemer je poudaril svoja prizadevanja za končanje sedmih vojn. Medtem pa Thomas Blum meni, da je ameriški predsednik Trump v srcu graditelj in multi talent.

Ob 86. obletnici pakta Ribbentrop-Molotov je predsednik Karol Nawrocki poudaril, da se Nemčija še ni soočila s krivicami, storjenimi med drugo svetovno vojno, v Rusiji pa oživljajo imperialni sentimenti. Nawrocki je pozval svet, naj se iz leta 1939 nauči, da se ne sme dovoliti, da bi 'bolne sanje o imperiju' terjale nova življenja.

Prva dama Turčije, Emine Erdogan, je v pismu pozvala prvo damo ZDA, Melanio Trump, naj posreduje pri izraelskem premierju Benjaminu Netanjahuju za končanje humanitarne krize v Gazi in zaščito palestinskih otrok. Erdoganova je izrazila zaskrbljenost zaradi smrti več kot 18.000 otrok v Gazi in pozvala Melanio Trump, naj pokaže enako mero skrbi.

Karol Nawrocki bo v začetku septembra uradno obiskal ZDA in se v Beli hiši srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je Nawrockega povabil v Washington v pismu ob njegovi zaprisegi in mu ponudil prenočišče v posebnem prostoru. Med obiskom bodo razpravljali o različnih temah.

Združeni narodi so uradno razglasili lakoto v Gazi, medtem ko Izrael nadaljuje z bombardiranjem. Obstaja pesimističen pogled na palestinsko državnost, saj Izrael nadaljuje z vojaško kampanjo in širi naselja. Obtožbe pravijo, da Izrael v Gazi uporablja novo, prepovedano orožje, vključno z mikro-kockastimi šrapneli in orožjem iz težkih kovin na civilistih. Po navedbah naj bi Izrael s tem orožjem kasneje trgoval, pri tem pa služil na račun poškodovanih in ubitih žrtev. Sočasno naj bi se Izrael strinjal s ponovnim začetkom pogajanj s Hamasom.

Britanski paraolimpijski košarkarski reprezentanti so med intoniranjem izraelske himne na tekmovanju obrnili hrbet, kar je izzvalo ogorčenje in pozive k sankcijam. Dejanje je bilo označeno za "globoko nespoštljivo" in napad na športno dostojanstvo. Medtem ko nekateri dejanje vidijo kot protest, ga drugi obsojajo kot žaljivo gesto.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo italijanskega veleposlanika Emmanuela D'Alessandra zaradi izjav italijanskega ministra za infrastrukturo in promet, Mattea Salvinija, o francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu v zvezi z njegovimi pobudami glede Ukrajine. Salvini je izjavil, da italijanski vojaki ne bi smeli iti v Ukrajino in če Macron želi, naj gre tja sam.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega bombardiranja ameriške tovarne v Ukrajini. Med srečanjem s predsednikom Fife, Giannijem Infantinom, je Trump nakazal, da bi Putina rad povabil na svetovno prvenstvo v nogometu 2026 v ZDA. Medtem pa Pepe Escobar v članku na ZeroHedge analizira geopolitične napetosti med Evropo in Evrazijo, pri čemer izpostavlja ponižanje Evropske unije.

V francoskem Porté-Puymorens, blizu španske meje, se je zgodil incident, ki ga nekateri označujejo za antisemitsko dejanje. Zabaviščni park je zavrnil vstop skupini 150 izraelskih otrok, uradni razlog pa naj bi bila "osebna prepričanja". Primer je sprožil ogorčenje in dosegel nacionalno raven.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je na Braču srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki tam letuje. Iz Ureda predsednika so potrdili srečanje in navedli, da je Milanović zadolžen za pogovore z visokimi predstavniki drugih držav. Govorila sta o globalnih vprašanjih, pri čemer naj bi imela podobna stališča glede nekaterih tem, kot je vojna v Ukrajini.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil s svojega položaja, ker se ni mogel strinjati z ukrepi proti Izraelu. Veldkamp je izjavil, da ne more storiti ničesar, da bi povečal pritisk na Izrael. Na Švedskem se krepijo glasovi za premik veleposlaništva v Jeruzalem in ponovno vzpostavitev trgovine z orožjem z Izraelom. Češki zunanji minister Jan Lipavský pa je poudaril, da podpora Izraelu ne pomeni podpore vsem dejanjem Netanjahujeve vlade.

Organizacija Združenih narodov je uradno razglasila lakoto v Gazi, pri čemer poudarja nujnost takojšnjega in obsežnega odziva. Izrael je poročilo zavrnil in ga označil za pristransko in polno dezinformacij, pri tem pa trdi, da Hamas izkrivlja resničnost.

Premier kanadske province Saskatchewan, Scott Moe, načrtuje pot v Kitajsko, potem ko je Kitajska uvedla 75,8-odstotno protidampinško dajatev na kanadsko oljno ogrščico. Ta poteza je neposreden odgovor na nedavne kanadske tarife na kitajska električna vozila, kar zaostruje napetosti med državama. Medtem je Kanada odpravila številne povračilne dajatve proti Združenim državam Amerike, kar naj bi bila gesta dobre volje.