APDEJT.si

Donald Trump je napovedal možnost, da bi Savdska Arabija postala 'glavni zaveznik izven Nata' in poudaril formalizirano varnostno partnerstvo med ZDA in Savdsko Arabijo. ZDA se bodo na zahtevo Savdske Arabije posredovale v sudanski državljanski vojni. Na večerji v Beli hiši sta bila prisotna tudi Elon Musk in direktor podjetja Nvidia. Trump se je udeležil ameriško-savdskega investicijskega foruma, kjer je napovedal za 270 milijard dolarjev poslov s Savdsko Arabijo. Zaradi podpore savdskim interesom se je povečala osebna varnostna ogroženost Trumpa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo obiskal Turčijo, kjer se bo poskušal dogovoriti o obnovitvi mirovnih pogovorov z Rusijo in izmenjavi vojnih ujetnikov. Letos so v Turčiji že potekala pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo, ki pa niso pripeljala do prekinitve spopadov.

Predsednik Trump je odobril prikrite operacije CIE v Venezueli kot del širšega pritiska na režim Nicolása Madura, poroča New York Times. Prav tako ni izključil možnosti napotitve ameriških kopenskih enot v državo. ZDA so okrepile svojo vojaško prisotnost na Karibih. Predsednik Maduro pa je pozval k dialogu in ne k eskalaciji.

Kitajski predsednik Xi Jinping se prihodnji teden ne bo udeležil vrha G-20 v Johannesburgu, kar je udarec za gostiteljico Južno Afriko. Srečanja se ne bo udeležil niti ameriški predsednik Donald Trump. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo namesto njega prisoten premier Li Qiang, ne da bi navedlo razlog za Xi-jevo odsotnost. Zaradi odsotnosti Xija bo srečanje potekalo brez voditeljev dveh največjih svetovnih gospodarstev, poleg tega pa se ga ne bo udeležil niti ruski predsednik, čigar potovanja so omejena z nalogom ICC.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Kitajska se je vrnila na ameriški trg soje in kupila 20 tovornih pošiljk, potem ko je zaradi trgovinskega sporazuma med Trumpom in Xijem prišlo do premora. To se je zgodilo po obdobju nestabilnosti, ki so ga zaznamovali tako nakupi kot prekinitve nakupov ameriške soje.

Ekvador je na referendumu zavrnil predlog, ki bi omogočil vrnitev tujih vojaških baz v državo. To je bil velik udarec za predsednika Daniela Noboo, ki si je prizadeval za spremembo ustave. Od leta 2008 v državi ni bilo več tujih vojaških baz.

Ukrajinski napadi z droni na ruske rafinerije, zahodne sankcije in izpadi rafinerij so povzročili skok cen dizelskega goriva v ZDA, Evropi in Aziji. Ukrajina je z droni in raketami napadla skladišča nafte, predelovalne obrate in merilne postaje, ki po njihovem mnenju podpirajo rusko vojno.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi političnega vmešavanja v svetovno prvenstvo. Analitik je izpostavil, da Trump in Gianni Infantino, povezujeta politiko s tem globalnim športnim dogodkom. Trump je grozil z umikom tekem iz Seattla po izvolitvi župana, ki ga označuje za 'komunističnega'.

Revija The Economist, ki naj bi predstavljala interese globalne elite, je objavila naslovnico za leto 2026, ki po mnenju nekaterih napoveduje vojno, nadlogo in finančni zlom. Naslovnica je sprožila zaskrbljenost in ugibanja o prihodnjih dogodkih.

Donald Trump je zagrozil s preklicem svetovnega prvenstva v Seattlu po izvolitvi 'komunističnega' župana. Hkrati je namestnik vodje kabineta Bele hiše James Blair dejal, da administracija preučuje možnosti za izplačilo 2.000 dolarjev dividendnih čekov Američanom iz prihodkov od carin brez odobritve kongresa. Blair je izrazil previdnost glede soglasja kongresa, vendar je dejal, da bodo poskušali najti način za izvedbo izplačil.

Venezuelanski predsednik Nicolas Maduro je izrazil pripravljenost za neposredne pogovore z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Medtem se pojavljajo ugibanja o tem, kaj naj bi Barron Trump rekel Joe Bidnu med inavguracijo njegovega očeta.

Predsednik Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli kot del širšega pritiska na režim Nicolása Madura, hkrati pa ni izključil možnosti napotitve ameriških kopenskih enot v državo. ZDA so okrepile vojaško prisotnost v Karibih. Maduro je ponovil poziv k dialogu in izrazil nasprotovanje stopnjevanju napetosti.

Združene države Amerike in Rusija sta se pogovarjali o možnosti nove izmenjave zapornikov, je za Axios povedal posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kirill Dmitriev.

Obisk nemškega zunanjega ministra Johannesa Wadephula na Kitajskem je bil odpovedan konec oktobra. Medtem pa je nemški finančni minister Lars Klingbeil od 17. novembra na Kitajskem, kjer se srečuje z visokimi kitajskimi predstavniki. Klingbeil je med pogovori s kitajsko vlado izrazil zaskrbljenost nemških podjetij glede konkurenčnosti.

Kitajska si prizadeva za avtonomijo na področju kritičnih tehnologij in se zato vse bolj usmerja v raziskovanje vesolja, globin oceanov in Arktike. Ta prizadevanja povzročajo zaskrbljenost na Zahodu, saj se Kitajska pospešeno razvija na teh strateško pomembnih področjih.

Velimir Bujanec je objavil posnetek, na katerem Ranko Britvić iz združenja VeDRA in takratna srbska odposlanka v Zagrebu, Jelena Milić, pozirata med vzklikanjem parole »Srbija do Grenlanda« in dvigovanjem treh prstov. Posnetek je sprožil ponovno razpravo o delovanju Ranka Britvića.

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, vodilna osebnost skrajne desnice, je pozval k aretaciji predsednika Palestinske oblasti Mahmuda Abasa in celo predlagal njegovo usmrtitev, če bo OZN glasovala za palestinsko državnost. Ben-Gvir je prav tako zanikal obstoj palestinskega ljudstva in trdil, da gre za umetno ustvarjeno skupino brez zgodovinske osnove. Te izjave so bile podane pred glasovanjem Združenih narodov o prihodnosti Gaze.

Craig Mokhiber je v pogovoru za Flashpoints z Dennisom Bernsteinom in Samom Husseinijem komentiral resolucijo ZDA, ki je bila danes sprejeta v Varnostnem svetu ZN. Razprava se je osredotočila na kritiko "kolonialne upravne strukture pod vodstvom ZDA" in vlogo, ki jo ima "posredniška okupacijska sila".

V Torontu je policija prekinila predvajanje kanadske himne med slovesnostjo ob dvigu palestinske zastave. Incident je sprožil razprave o politični občutljivosti in protokolih pri tovrstnih dogodkih.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izjavil, da je predsednik Trump "dal pištolo na mizo", da bi strmoglavil venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je nakazal možnost neposrednih pogajanj z Venezuelo, medtem ko je Maduro izrazil pripravljenost na osebni pogovor s Trumpom.

Članek analizira napade Donalda Trumpa na Venezuelo ter gospodarski vpliv ameriških sankcij. Primerja razmere z uspešno zahodno vojno za spremembo režima v Siriji, pri čemer izpostavlja podobnosti in razlike med državama.

Japonska je zahtevala ukrepanje Pekinga zaradi nasilnih groženj, ki jih je kitajski odposlanec izrekel proti japonski premierki Sanae Takaichi. Japonska je kitajskega veleposlanika poklicala na zagovor, ker kitajski režim stopnjuje pritisk in grožnje proti Tokiu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovno obljubil, da bo nasprotoval vsakemu poskusu ustanovitve palestinske države. Izraelski minister za varnost pa je izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

Aukcijska hiša iz Neussa je nameravala na dražbi ponuditi judovsko zvezdo in dokumente zapornikov koncentracijskih taborišč. Po protestih iz Poljske ter s strani Auschwitz-komiteja in Inštituta Fritza Bauerja je bila dražba odpovedana.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ostre sankcije proti državam, ki trgujejo z Rusijo. Republikanci pripravljajo zakonodajo, ki bi sankcionirala države, ki poslujejo z Rusijo, pri čemer bi se na seznamu lahko znašel tudi Iran. Trump je poudaril, da bo vsaka država, ki posluje z Rusijo, deležna zelo ostrih sankcij.

Madžarski premier Viktor Orbán je v intervjuju izrazil prepričanje, da je nadaljnja podpora Evropske unije Ukrajini nesmiselna, saj naj Ukrajina ne bi imela možnosti za zmago v vojni proti Rusiji. Orbán je dejal, da financiranje Ukrajine "ekonomsko ubija" EU in da bo celotno območje Donecke ljudske republike v prihodnosti rusko. Obtožil je voditelje EU, da namerno podaljšujejo vojno.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil nasprotovanje ustanovitvi palestinske države po protestih koalicijskih partnerjev glede izjave ZDA o podpori poti do palestinske neodvisnosti. Minister za obrambo Israel Katz in minister za zunanje zadeve Gideon Saar sta prav tako poudarila, da Izrael ne bo sprejel palestinske države. Minister za varnost pa je celo izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran trenutno ne bogati urana, saj so ameriški in izraelski napadi junija poškodovali iranske jedrske objekte. Dodal je, da je Teheran odprt za pogovore z Washingtonom, če ZDA opustijo svoje "maksimalistične zahteve". Poudaril je, da v Iranu ni nobenega neprijavljenega bogatenja urana.

Finski predsednik Stubb je izjavil, da je Moskva 'zamudila priložnost' za organizacijo srečanja med Putinom in Trumpom na Madžarskem. Svetovalec ruskega voditelja za zunanjo politiko, Jurij Ušakov, je potrdil, da je bilo srečanje med Trumpom in Putinom, ki naj bi se odvilo v Budimpešti, odloženo na zahtevo ameriške strani. Ruski zunanji minister Lavrov je dodal, da je Trump odločitev sprejel po prejemu poročil 'iz zakulisja'.

Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman bo kmalu obiskal Washington na pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ena od tem bo morebitna dobava ameriških lovskih letal F-35 Savdski Arabiji. Izrael temu nasprotuje, saj bi to porušilo vojaško ravnovesje v regiji, ker je trenutno edina država v regiji, ki ima F-35. Trump si močno prizadeva, da bi Savdska Arabija in Izrael normalizirali odnose, širitev Abrahamovega sporazuma pa je eden od njegovih ciljev.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je razbila obsežno vohunsko mrežo, ki naj bi jo vodile ameriške in izraelske obveščevalne agencije. Operacija naj bi potekala "usklajeno v več provincah" po več mesecih nadzora in protiobveščevalne dejavnosti. Podrobnosti o času, aretacijah ali lokacijah niso bile razkrite.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

David French, nekdanji pisec za konservativni National Review, je v članku v New York Timesu zapisal, da papež Leo XIV. ne želi biti proti Donaldu Trumpu, a v resnici to je. French trdi, da papež brani človeško dostojanstvo in obsoja vladno brutalnost, pri čemer izpostavlja njegovo obrambo človekovih pravic migrantov, obsodbo ruskih zlorab v Ukrajini in pozive k prekinitvi ognja v Gazi. Papež Leo se zavzema za krepitev vrlin nad politiko v boju proti trumpizmu.

Poljski uradniki so kritizirali nemškega veleposlanika na Poljskem, Miguela Bergerja, zaradi njegovega odziva na poročilo o vojni škodi, ki jo je Poljska utrpela med drugo svetovno vojno. Marcin Przydacz, vodja urada za mednarodno politiko poljskega predsednika, je poudaril, da poročilo obstaja in bo vplivalo na odnose med državama, dokler se Nemčija ne bo v celoti poravnala za zločine in uničenje. Evropski poslanec Arkadiusz Mularczyk je ponudil veleposlaniku poročilo o vojni škodi, na kar se je Berger odzval z odklonilnim odgovorom.

Ameriški think-tank meni, da sta Armenija in Kazahstan ključni državi za omejevanje Rusije. Washington Post je objavil članek, v katerem svari, da bi lahko bil naslednji cilj Vladimirja Putina po Ukrajini Armenija ali Kazahstan. Članek sta napisala Seth Cropsey in Joseph Epstein, predsednik in direktor Turan Research Center. Članek se pojavlja pred vrhom C5+1 v Washingtonu med petimi srednjeazijskimi voditelji in ZDA.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta podrobno razpravljala o dogajanju na Bližnjem vzhodu, iranskem jedrskem programu in situaciji v Siriji.

Madžarski premier Viktor Orbán je prihodnjega češkega premierja Andreja Babiša označil za fantastičnega človeka, Čehe pa za najbolj racionalen narod v Evropski uniji. Orbán je to izjavil na shodu v zahodnem madžarskem Györu, ki ga je označil za »protivojno zborovanje«, nujno zaradi grožnje vojne v Evropi.

Madžarski premier Viktor Orbán je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi odločitve o prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Orbán meni, da je ta ukrep "očitno nezakonit" in da krši evropske vrednote. Poudaril je, da se bo Madžarska obrnila na Evropsko sodišče.

Med Tokiom in Pekingom se zaostrujejo diplomatski odnosi. Kitajska močno odsvetuje svojim državljanom potovanja na Japonsko, kar je odziv na izjave japonske premierke Sanae Takaichi, ki je nakazala možnost japonskih vojaških posredovanj v primeru kitajskega napada na Tajvan. Tokio poudarja pomen komunikacije v času napetosti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju pohvalil Poljsko in njenega predsednika, ker zavračata sprejemanje nezakonitih imigrantov. Trump je izrazil podporo takšni politiki in jo izpostavil kot zgled drugim državam. Čeprav Trump ni imenoval poljskega predsednika po imenu, je njegovo odobravanje verjetno pozitivno sprejeto v poljski vladi.

Pod vodstvom Trumpa ZDA delujejo kot imperij brez zadržkov v Latinski Ameriki. Država odkrito uveljavlja svojo moč in vpliv v regiji, kar povzroča nestabilnost in kaos.

Kremelj je sporočil, da je Rusija še vedno pripravljena na mirovna pogajanja, ki jih podpira Donald Trump, vendar mora Ukrajina pokazati pripravljenost za dialog. Napadi na energetska mesta so se od vrha Trump-Putin na Aljaski avgusta le še okrepili, kar kaže na zastoj v prizadevanjih ZDA za mir v Ukrajini.

Cene nafte so poskočile zaradi ukrajinskega napada z droni na rusko črnomorsko pristanišče Novorossiysk, ki je pomembno izvozno vozlišče. Izvoz nafte je bil začasno ustavljen. Evropska investicijska banka (EIB) bo ukrajinskemu državnemu energetskemu podjetju Naftogaz namenila dodatnih 147 milijonov dolarjev za zagotovitev oskrbe s plinom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem v Beli hiši izzval precejšnje začudenje. Trump je al-Sharaaja, sicer nekdanjega voditelja teroristične milice HTS, pohvalil kot močnega voditelja in ga obdaril s kolonjsko vodo, pri tem pa ga je vprašal, koliko žena ima. Ta poteza je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri mediji izrazili presenečenje nad Trumpovim pristopom do sirskega predsednika.

Češka je zaprosila Evropsko komisijo za izjemo od prispevkov za reševanje nelegalnih migracij zaradi velikega števila beguncev iz Ukrajine. Hkrati je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) poročala o zmanjšanju števila nelegalnih prehodov meje EU. Poljska pa zaradi pritiska na vzhodni meji in velikega števila ukrajinskih beguncev ne bo sprejemala migrantov v okviru unijinega sistema relokacije. Evropska komisija bo letno odločala, katere države bodo izvzete iz relokacije. Evropska unija se pripravlja na prerazporeditev prosilcev za azil iz Španije, Italije, Grčije in Cipra.

Rusija je pripravljena obnoviti mirovna pogajanja z Ukrajino v Istanbulu, je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. Odločitev je zdaj na strani Ukrajine, so poročale ruske tiskovne agencije.

Sirski prehodni predsednik Ahmed al-Šaraa je bil kot prvi sirski voditelj po letu 1946 sprejet v Beli hiši. V intervjuju za Fox News je pojasnil svoje pretekle povezave s teroristično organizacijo Al-Kaida in se distanciral od napadov 11. septembra. Kljub komplimentom ZDA, Al-Šaraa ni prinesel konkretnih rezultatov v Damask. Njegov obisk kaže na rehabilitacijo islamista zaradi ameriške potrebe po partnerju, čeprav ni prišlo do zbližanja z Izraelom.