APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump bo 10. novembra v Beli hiši gostil sirskega predsednika Ahmeda al-Sharaa. To bo prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu. Srečanje sledi srečanju med Trumpom in Sharaajem v Savdski Arabiji pred šestimi meseci.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je prispel v Združene države Amerike na uradni obisk, dan po tem, ko ga je Washington umaknil s seznama teroristov. Sharaa se je že srečal s Trumpom v Savdski Arabiji, kar je bilo prvo srečanje predsednikov ZDA in Sirije po več kot 25 letih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom in poudaril pomen redne komunikacije. V intervjuju za agencijo RIA Novosti je Lavrov dejal, da je za dosego miru v Ukrajini potrebno upoštevati interese Rusije. Kremelj je zavrnil medijske špekulacije o tem, da je Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu.

Slovaški premier Robert Fico je kritiziral odhajajočo češko vlado Petra Fiale zaradi domnevne »destrukcije V4« in izrazil upanje, da bo prihodnja vlada Andreja Babiša podprla sodelovanje držav Višegrajske četverice. Fico je pokojnega kardinala Dominika Duka označil za veliko osebnost. Izjavil je, da je Češka pod vodstvom Fiale prispevala k prenehanju delovanja V4.

Madžarski premier Viktor Orbán je po srečanju z Donaldom Trumpom v Washingtonu sporočil, da so Združene države Madžarski odobrile "neomejeno" izjemo za dobavo ruskih energentov preko plinovodov "TurkStream" in "Druzhba". Trump naj bi Orbánu obljubil začasno izjemo od ameriških sankcij proti ruskim energetskim podjetjem za uvoz plina in nafte. Orbán je tudi napovedal odpravo ameriških sankcij glede ruskega nafte in jedrskega projekta Paks II. Budimpešta in Washington sta sklenila še vrsto drugih sporazumov.

Analitiki ocenjujejo, da Trumpova nepredvidljivost pri trgovinskih sporih in izvoznih omejitvah destabilizira Peking, ki se že sooča z gospodarskimi težavami. Medtem so ZDA začele testiranje jedrskega orožja, pri čemer je bil dosežen dogovor s Kitajsko o znižanju carin in ponovnem nakupu ameriškega soje. Kitajski zunanji minister Wang Yi je opozoril na prihajajoči multipolarni svet in pozval k prekinitvi politizacije gospodarskih in trgovinskih vprašanj.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za Kommersant izpostavil dvojna merila ZDA pri reševanju konfliktov v Levantu in Ukrajini. Poudaril je, da ZDA pri reševanju teh konfliktov uporabljajo različne pristope, kar po njegovem mnenju ni dosledno. Lavrov je namignil, da bi se lahko rešitve, ki jih ZDA podpirajo v Levantu, uporabile tudi v Ukrajini, s čimer bi zagotovili večjo usklajenost.

Koncert Izraelske filharmonije v Parizu je bil v četrtek večkrat prekinjen zaradi propalestinskih protestnikov. Aktivisti so prižgali dimno bombo v koncertni dvorani, kar je večkrat prekinilo glasbeni program. Policija je aretirala štiri osebe. Protestniki so želeli izraziti nestrinjanje z izraelsko vojaško ofenzivo v Gazi. Pariška filharmonija je dejanje obsodila kot nesprejemljivo.

Tomio Okamura, vodja skrajno desne stranke SPD, je ob nastopu funkcije predsednika Poslanske zbornice češkega parlamenta odstranil ukrajinsko zastavo, ki jo je izobesila njegova predhodnica. Ta poteza je izzvala ogorčenje poslancev, ki so v znak protesta in solidarnosti z Ukrajino izobesili ukrajinske zastave iz oken svojih poslanskih klubov. Ukrajinski parlamentarni voditelj Ruslan Stefančuk je dejanje označil za sporno, češki predsednik senata Miloš Vystrčil pa se je zanj opravičil.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom izrazil odprtost za morebitne izjeme pri ameriških sankcijah proti ruskim energetskim podjetjem za Madžarsko. Trump je poudaril, da razmišlja o izvzetju Madžarske iz sankcij proti ruskim naftnim družbam in izjavil, da ne pozna Orbánovega protikandidata ter da podpira Orbána na volitvah. Poleg tega je Trump dejal, da želi z Orbánom razpravljati o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Potrdil je tudi, da ameriške enote ostajajo v Romuniji, vendar se spreminja njihova rotacija.

Novoizvoljeni predsednik češkega parlamenta, Tomio Okamura (SPD), je že prvi dan mandata povzročil razburjenje, ko je odstranil ukrajinsko zastavo z zgradbe parlamenta. Zastava, ki je simbolizirala solidarnost z Ukrajino od začetka ruske invazije leta 2022, je izzvala kritike opozicijskih politikov. Pirati so zastavo kasneje vrnili. Poslanci ODS in Piratov so se odzvali z izobešanjem ukrajinskih zastav iz oken svojih poslanskih klubov, s čimer so izrazili nestrinjanje z Okamuro in podporo Ukrajini.

Kreml je zanikal ugibanja, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu. Govorice so se pojavile zaradi odpovedi srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter Lavrove odsotnosti na ključnih dogodkih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Lavrov še naprej opravlja svojo funkcijo.

Kreml je zanikal govorice o tem, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost predsednika Vladimirja Putina. Govorice so se pojavile po neuspešnem poskusu organizacije srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter zaradi Lavrovove odsotnosti na ključnih dogodkih. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da so informacije neresnične.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za pogovore o odpravi sankcij proti Iranu, potem ko naj bi Iran zaprosil za njihovo umaknitev. Trump je dejal, da je "odprt za to", kar nakazuje morebitno spremembo v ameriški politiki do Irana.

V Braziliji so se začele priprave na konferenco COP30, kjer se bodo voditelji držav poskušali dogovoriti o nadaljnjih korakih v boju proti podnebnim spremembam. Po letih neuspehov je glavni cilj ohraniti idejo podnebnih konferenc. Opozorila so, da je ključnega pomena, da države prevzamejo zgodovinsko odgovornost za boj proti globalnemu segrevanju, saj se globalne razmere slabšajo, nekateri voditelji pa so odkrito skeptični glede podnebnih sprememb.

Izvršni direktor podjetja Nvidia, Jensen Huang, je izjavil, da bo Kitajska premagala ZDA v tekmi za prevlado na področju umetne inteligence. Kot ključne dejavnike je navedel nižje stroške energije in manj stroge predpise.

Po dveh letih in pol konflikta v Sudanu se je paramilitarna milica RSF strinjala s prekinitvijo ognja. Medtem Združeni arabski emirati obsojajo zločine RSF, čeprav so njihovi uvozi zlata iz Sudana in tihotapljenje orožja v milico pomembno prispevali k podžiganju vojne. RSF je prekinitev ognja napovedal v skladu z načrtom ZDA.

Trumpova administracija je v srečanju s kongresniki priznala, da nima pravne podlage za napad na Venezuelo. Bela hiša je sicer zagotovila, da so njihova dejanja skladna z zakonodajo o oboroženih spopadih in da sledijo Trumpovi usmeritvi za zaščito Američanov pred narkoterorizmom. Razprava je potekala v luči trenutne vojaške operacije proti trgovini z drogami.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnih napadov na kristjane, kar je sprožilo kritike v levičarskih medijih. CNN je izrazil ogorčenje nad Trumpovo osredotočenostjo na ubijanje kristjanov v Nigeriji s strani muslimanskih teroristov in njegovo politiko podeljevanja azila belim Južnoafričanom. Nekdanji vojaški častnik Jason Crow je Trumpovo uporabo vojske označil za zaskrbljujočo in absurdno, pri čemer je poudaril, da bi bilo pošiljanje vojske v Nigerijo katastrofalno.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je identificirala vojaške cilje v Venezueli in pripravljala zračne napade, da bi prisilila Nicolasa Madura k odstopu. Kljub temu pa je Trump izrazil pomisleke glede uspeha vojaške akcije in se boji, da napadi ne bi prisilili Madura k odstopu.

Nato bo leta 2026 prejel mednarodno Westfalsko mirovno nagrado. Žirija, ki jo sestavljajo politiki in gospodarstveniki, pod vodstvom nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, je odločitev utemeljila z argumentom, da obrambno zavezništvo prispeva k "varnostni arhitekturi, ki temelji na pravilih, omejuje konflikte in preprečuje eskalacije". Podelitev nagrade Natu je sprožila kritike.

V nemškem Bundestagu so vse stranke obtožile Alternativo za Nemčijo (AfD), da vohuni v korist Rusije. Socialdemokrati, Levica, Krščanski demokrati in Zeleni trdijo, da se AfD pusti izkoriščati za interese Vladimirja Putina v Nemčiji. Poslanci so AfD označili za "rusofilsko spijočo celico" in poudarili, da deluje kot pomočnik ruskih interesov v parlamentu, kar predstavlja resno nevarnost za nemško demokracijo.

Združene države Amerike so 4. novembra uvedle sankcije proti posameznikom in subjektom, ki naj bi Severni Koreji pomagali pri pranju denarja, pridobljenega s kibernetskim vohunjenjem in nezakonitimi dejavnostmi. Ministrstvo za finance ZDA je sporočilo, da je cilj ukrepov preprečiti finančna sredstva, ki podpirajo jedrske programe Pjongjanga.

Italijanskega novinarja Gabriela Nunziato je odpustila agencija Agenzia Nova, ker je na tiskovni konferenci Evropske komisije vprašal, zakaj Izrael ne bi plačal za obnovo Gaze, kot Evropska komisija zahteva od Rusije za obnovo Ukrajine. Nunziata je o odpustitvi poročal na spletu.

Po projekciji Decision Desk HQ je Zohran Mamdani premagal Andrewa Cuomoja na volitvah za župana New Yorka. Projekcija kaže na zmago Mamdanija na volitvah za župana mesta New York.

34-letni socialist, musliman in priseljenec Zohran Mamdani je bil izvoljen za župana New Yorka s podporo več kot 50 % glasov. Mamdani, ki je med kampanjo obljubljal rešitev stanovanjske problematike in kritiziral dogajanje v Gazi, predstavlja pomemben politični premik v ZDA in želi spodbuditi demokrate k aktivnejšemu odporu proti Trumpu.

John Dinges je razkril zgodbo o dveh ameriških novinarjih, ki sta bila ubita v Čilu po vojaškem udaru Salvadorja Allendeja, ki ga je podpirala CIA. Raziskuje se morebitna vpletenost ZDA v njuno smrt.

Predsednik Donald Trump je znižal carine na kitajsko blago, povezano s fentanilom, s 20 % na 10 %, po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Znižanje carin je odziv na zavezo Kitajske, da bo ukrepala proti sintetični opioidni krizi.

Nigerijski uradniki zanikajo poročila o poboju kristjanov in pozivajo k srečanju s Trumpom. Medtem se politična gibanje MAGA sooča s kritikami zaradi hinavščine. Demokrati so imeli uspešen dan, ključno je, da izboljšajo svoje gospodarsko sporočilo za vmesne volitve prihodnje leto, ki temelji na poštenosti. Trump grozi, da bo zavrnil pomoč pri bonih za hrano približno 42 milijonom Američanov z nizkimi dohodki, dokler se ne odpre vlada.

Medtem ko venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado hvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na socialistični režim Nicolása Madura, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zavrača grožnje ZDA proti Venezueli. ZDA krepijo vojaško prisotnost v Karibih, kar povzroča mednarodne kritike.

Rick Woldenberg, izvršni direktor podjetja Learning Resources, je vložil tožbo proti bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu pri vrhovnem sodišču Združenih držav Amerike. Woldenberg trdi, da je Trump z uporabo Zakona o mednarodnih gospodarskih izrednih pooblastilih iz leta 1977 (International Economic Emergency Powers Act) nezakonito uvedel carine na uvoženo blago brez soglasja kongresa. Po besedah Woldenberga te carine podjetju povzročajo milijonske izgube in ovirajo poslovne odločitve.

Združene države Amerike so v Varnostnem svetu ZN predložile osnutek resolucije, katere namen je odpraviti sankcije proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, voditelju islamistične militantne in politične skupine Hayat Tahrir al-Sham.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Dick Cheney, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in boleznijo srca in ožilja. Cheney je bil ključna figura v administraciji Georgea W. Busha in znan kot arhitekt vojne proti terorizmu, ki je po nekaterih ocenah neposredno ali posredno zahtevala več milijonov življenj.

Medtem ko se nemška vlada in opozicija prepirata glede financiranja Ukrajine in drugih vprašanj, se povečuje nezadovoljstvo državljanov zaradi slabega stanja infrastrukture in pomanjkanja rešitev za pereče probleme. Kritiki opozarjajo na simbolno politiko namesto konkretnih ukrepov tako v primeru pomoči Ukrajini kot v industrijski politiki.

Evropska komisija je v poročilu o vključitvi Turčije v Evropsko unijo poudarila minimalen napredek pri zmanjševanju razlik in oddaljevanju od standardov EU. Poročilo kritično ocenjuje odnose Turčije z Grčijo in nerešeno ciprsko vprašanje, kar dodatno ovira približevanje Ankare Evropski uniji.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, ker je Mehika odobrila azil Betssy Chávez, nekdanji premierki Pedra Castilla. Perujsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da konzularni odnosi ostajajo.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je obiskal Prago, kjer se je srečal s češkim predsednikom Petrom Pavlom in voditeljem stranke ANO Andrejem Babišem. Z Pavlom sta razpravljala o krepitvi bilateralnega sodelovanja in Slavkovskega formata, z Babišem pa o obnovi sodelovanja Višegrajske četverice (V4) in usklajevanju stališč v evropski politiki. Pellegrinijev obisk je vključeval tudi slavnostni koncert slovaške filharmonije.

Nemška vlada je uvedla program, v katerem ponuja denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki imajo sicer veljavno dovoljenje za vstop v Nemčijo, če se odpovedo svoji nameri priselitve. Cilj programa je zmanjšati pritisk na nemški migracijski sistem. Posamezniki naj bi prejeli do 10.000 evrov, če se odpovejo prihodu v Nemčijo.

Nemški kancler Фридрих Мерц je izjavil, da bi se morali sirijski begunci vrniti v domovino, saj je vojna končana. V nasprotnem primeru jim grozi deportacija. Мерц meni, da ni več razloga, da bi Sirijci, ki so pobegnili pred 13-letno vojno, še naprej iskali azil v Nemčiji. Zunanji minister Јохан Вадепфул pa priznava, da so možnosti za vrnitev Sirijcev omejene.

Kitajski predsednik Ši Džinping je poudaril, da se odnosi med Kitajsko in Rusijo razvijajo na višjo raven, kljub nestabilnim mednarodnim razmeram. Na srečanju z ruskim premierjem Mihailom Mišustinom je Ši izjavil, da je ohranjanje in krepitev teh odnosov strateška izbira za obe državi. Kitajska namerava povečati vzajemne naložbe z Rusijo in poglobiti sodelovanje v ključnih sektorjih, kot so energetika, kmetijstvo, letalstvo, digitalno gospodarstvo in zeleni razvoj. Rusija se, pod pritiskom zahodnih sankcij, vse bolj opira na Kitajsko.

Evropska unija izvaja pritisk na Bosno in Hercegovino, da bi odpravila brezvizni režim z Rusijo. BiH je leta 2016 zaprosila za članstvo v EU in leta 2022 postala kandidatka, vendar pogajanja potekajo počasi, predvsem zaradi neusklajenosti z zunanjo politiko EU. BiH še ni uvedla sankcij proti Rusiji zaradi konflikta v Ukrajini.

Načrtovana sprememba režima v Venezueli, ki jo podpirajo ZDA, bi lahko preplavila trg s poceni bitumnom, kar bi ogrozilo naftno industrijo v Alberti. Prebivalci Alberte, ki želijo, da njihova naftna industrija preživi, bi se morali bati načrta ameriškega predsednika za strmoglavljenje vlade v Caracasu.

Kitajska se je začasno zavezala, da bo omejila prodajo fentanila Mehiki in drugim latinskoameriškim državam, s čimer naj bi preprečila tihotapljenje te droge v Združene države. Medtem pa je Pulitzerjev nagrajenec Thomas Friedman kritiziral strategijo predsednika Trumpa do Kitajske, jo označil za 'vročo zmešnjavo' in dvomil o možnosti napredka.

Kitajska naj bi začasno ustavila preiskave, usmerjene v ameriška podjetja, ki so vključena v dobavno verigo polprevodnikov, in izdala licence izvoznikom redkih zemelj in drugih mineralov, ključnih za visokotehnološke industrije. To informacijo je sporočila Bela hiša.

Dvajset ameriških zveznih držav naj bi podpisalo sporazum, ki omogoča aretacijo in 'prevzgojo' državljanov, ki kritizirajo Izrael. Sporočilo o tem se je pojavilo na Nemos News Network.

Strokovnjak za mednarodne odnose je izrazil dvom o tem, da je kitajski predsednik Xi Jinping zagotovil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da vojaška akcija proti Tajvanu ni na mizi. Trumpova nedavna turneja po Aziji, vključno s srečanjem s Xijem, nakazuje na njegovo prihodnjo strategijo do Kitajske.

Jonathan Last iz The Bulwarka kritizira predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega nacionalnega socializma, ki ga primerja s komunizmom in opozarja, da ni združljiv z liberalno demokracijo. Kot primer navaja Trumpovo financiranje gradnje jedrskih elektrarn s strani Westinghouse. Wall Street Journal pa opozarja na Trumpov boj pred vrhovnim sodiščem glede carin, ki bi lahko ogrozil ustavno ureditev ZDA, saj naj bi Trump uvajal davke brez soglasja kongresa.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je v nedeljo zagrozil z nadaljnjo eskalacijo proti Libanonu, pri čemer je obtožil libanonskega predsednika Josepha Aouna, da »zavlačuje« in odlaša z razorožitvijo Hezbollaha. Katz je dejal, da se Hezbollah »igra z ognjem«.

Senator Lindsey Graham je izrazil pohvalo Donaldu Trumpu, češ da je "njegov najljubši predsednik", ker naj bi ZDA pod njegovim vodstvom ubijale "prave ljudi". Ta izjava, ki jo je objavil TheAltWorld, izpostavlja podporo vojno usmerjenih politikov Trumpu.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je izjavil, da sodelovanje med Iranom in Združenimi državami ni mogoče, dokler Washington podpira Izrael, ohranja vojaške baze in se vmešava v regijo Bližnjega vzhoda. Seyed Mohammad Marandi, profesor na Univerzi v Teheranu, je opozoril na priprave Izraela in Irana na morebitno vojno, pri čemer se ZDA ne nameravajo vmešavati. To poudarja nadaljnje zaostrovanje odnosov med državama.