Finska je podpisala pobudo, ki spodbuja priznanje Palestine, ob tem pa ministrica Elina Valtonen poudarja, da se Finska ne bi smela izolirati pri tem vprašanju. Francija in Združeno kraljestvo sta nedavno napovedali, da nameravata priznati Palestino. Medtem pa Estonija priznanja ne načrtuje, kljub temu da se zaveda, da je vprašanje priznanja Palestinske države le še vprašanje časa. Estonski politiki menijo, da je pomembneje najprej doseči prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu.

Nizozemska je napovedala strožji pristop do Izraela, vključno z lastnimi nacionalnimi ukrepi in podporo sankcijam na ravni EU, čeprav je vlada glede nekaterih ukrepov, kot so dobave hrane, še vedno razdeljena. Medtem je Evropska unija prvič začela razmišljati o sankcijah proti Izraelu, vključno z izključitvijo izraelskih start-up podjetij iz raziskovalnega sklada. Kljub temu se je Nemčija, skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami EU, izkazala za zadržano glede sprejetja takšnih kazenskih ukrepov zaradi humanitarne krize v Gazi, kar kaže na pomanjkanje enotnosti znotraj EU glede sankcij proti Izraelu.

Italija se je pridružila 18 članicam EU, ki so zaprosile za posojila iz evropskega obrambnega sklada SAFE, pri čemer je Rim zaprosil za do 14 milijard evrov. Litva je iz tega paketa zahtevala med 5 in 8,76 milijard evrov. Medtem so francoski Zeleni v Evropskem parlamentu pozvali Evropsko komisijo, naj prepreči uničenje 10 milijonov evrov vrednih kontracepcijskih sredstev, ki jih je financirala agencija USAID. Evrostat je v drugem četrtletju zabeležil 1,5-odstotno rast gospodarstva EU, medtem ko je rast v Estoniji ostala skromna.