Italijansko politično prizorišče je zaznamovano z več odmevnimi dogodki. Matteo Ricci, ki se je potegoval za položaj guvernerja Marke in kasneje za vodenje Demokratske stranke, se je znašel v preiskavi, kar mu povzroča politične težave in neprijetnosti, kot so pokazali tudi njegovi javni nastopi. Medtem pa v Milanu vlada kaos v županovi desnici, kjer stranke levosredinske koalicije medsebojno obračunavajo, kar kaže na razkroj zavezništev. Poleg tega pa so na dan prišle podrobnosti o finančnih nepravilnostih in sporih v združenju italijanskih sodnikov (ANM), kjer naj bi bilo zapravljenih skoraj 600 tisoč evrov za lobiranje proti reformi pravosodja, kar je povzročilo notranji konflikt med sodniki.

Nekdanji tretji mož španske socialistične stranke PSOE, Santos Cerdán, se je po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je potrdilo njegovo priporno odredbo z dne 30. junija, pritožil na ustavno sodišče. Njegova obramba, ki jo vodijo odvetniki Jacobo Teij, prosi za takojšnjo prekinitev pripora, pri čemer poudarja Cerdánovo zgledno obnašanje, vključno z odstopom s funkcij, in opozarja na domnevno drugačno obravnavo v primerjavi z drugim obtožencem, Ábalosom.

Francoska vlada je potrdila osnutek zakona o avtonomiji Korzike, kljub temu, da ni upoštevala vseh priporočil državnega sveta. Predlog ustavne spremembe naj bi bil parlamentu predstavljen jeseni. Ta korak je sprožil razkol znotraj vlade, saj nekateri ministri, kot je François Rebsamen, predlog ocenjujejo kot kompromis, medtem ko drugi, kot je Bruno Retailleau, izražajo nestrinjanje. Razprave o morebitnih spremembah besedila glede na priporočila državnega sveta so bile prenesene na parlament, kar zahteva predvsem desnica.