APDEJT.si

Vlada je potrdila končno oceno neposredne škode, ki so jo povzročila neurja s poplavami med 5. in 7. majem ter močno deževje s poplavami med 4. in 7. julijem. Prizadete so bile občine v gorenjski in severnoprimorski regiji. Ocenjena škoda v obeh primerih presega prag za uporabo državnih sredstev.

Vlada je na dopisni seji potrdila strategijo razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025-2035, ki jo določa zakon o socialnem podjetništvu. Strategija opredeljuje ključne pojme, kot so socialna ekonomija, načela socialne ekonomije in družbene inovacije, ter postavlja strateške cilje za razvoj tega področja v Sloveniji.

V požaru, ki je izbruhnil v stanovanjskem kompleksu Wang Fuk Court v severnem okrožju Tai Po v Hongkongu, je umrlo najmanj 13 ljudi, več je ranjenih. Ogenj se je hitro širil po lesenih gradbenih odrih, nameščenih na stavbah. Ena od žrtev je gasilec. Oblasti so razglasile četrto stopnjo pripravljenosti, kar je druga najvišja stopnja. V kompleksu živi okoli 4.000 ljudi v 2.000 stanovanjih.

Minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je pojasnil, da bodo spremembe Zakona o trgovini, ki naj bi bile pred vlado v prvem četrtletju prihodnjega leta, lokalnim oblastem omogočile orodje za preprečevanje neželenih oblik vedenja v večernih urah. Poudaril je, da vlada z izmenami zakona 'nikomur ničesar ne prepoveduje'. Cilj je preprečiti večerna deviantna vedenja z omejitvijo prodaje alkohola, vendar brez uvajanja prepovedi.

Severnomakedonska vlada je na zaprti seji obravnavala in sprejela predlog nove cene električne energije, ki jo je predložilo podjetje ESM. Cena ostaja tajna, dokler ne bo zaključen razpis za enoletno dobavo električne energije. Premier Hristijan Mickoski je poudaril, da bo vlada še naprej subvencionirala elektriko za gospodinjstva, da bi ohranila standard državljanov.

Premier Severne Makedonije, Hristijan Mickoski, je sporočil, da je vlada prejela 6.045 prijav za ukrepe za samozaposlitev, kar je največje zanimanje doslej. Kot je dejal, vlada verjame, da gospodarstvo raste, ko imajo državljani podporo pri ustvarjanju, inovacijah in podjetništvu, zato je ta ukrep ena najatraktivnejših in najuspešnejših programov v državi.

Državni zbor je na zadnji dan novembrske seje obravnaval predlog dopolnitve zakona o voznikih, ki bi tujcem omogočil hitrejše pridobivanje slovenskega vozniškega dovoljenja. Poleg tega so poslanci razpravljali o letnem poročilu varuha človekovih pravic in predlogu priporočila glede zdravljenja otrok in mladostnikov z redkimi boleznimi.

Vlada načrtuje zmanjšanje sredstev za univerze v proračunu za leto 2026. Pričakovati je, da bo ta varčevalni ukrep imel negativen vpliv na univerze in povzročil zmanjšanje števila delovnih mest.

Po neuspelem referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja opozicija ocenjuje, da je vlada doživela že tretji poraz letos in zahteva njen odstop. Opozicija meni, da je referendum izraz nezaupnice vladi. Koalicija po drugi strani meni, da izid referenduma ne bo vplival na prihajajoče volitve v Državni zbor.

Tiskovni predstavnik združenja izvoznikov nafte je predlagal, da bi se subvencije za gorivo prenesle na osebne izkaznice namesto na bančne kartice, s čimer bi se izognili subvencioniranju bogatejših slojev prebivalstva na račun državnih sredstev.

Vlada je napovedala revizijo izvedbene uredbe o zakonu o rumenih kuvertah, ki naj bi omogočila neposredna pogajanja podizvajalskih sindikatov z glavnimi delodajalci. Korejska zveza delodajalcev (Kyongchong) je izrazila zaskrbljenost zaradi možnega kaosa v industriji in pravnih sporov, saj uredba ne pojasnjuje usklajevanja pogajanj med delodajalci in sindikati podizvajalcev. Poudarili so, da bi lahko imela družba Hyundai Motor celo 5000 pogajalskih enot, kar bi lahko paraliziralo panoge, kot je ladjedelništvo, in negativno vplivalo na konkurenčnost polprevodniške industrije.

Francoski senat je začel znova obravnavati predlog proračuna za leto 2026, potem ko so ga poslanci v državnem zboru zavrnili. Senatorji se bodo vrnili na prvotni predlog vlade, pri čemer obstaja bojazen pred proračunsko blokado.

Nekateri najnevarnejši kriminalci v Viktoriji so obtožili državno vlado kršitev človekovih pravic in si prizadevajo za predčasno izpustitev iz zapora.

Zaradi uskladitve pokojnin septembra so se pokojnine zvišale za 6,48 odstotka, kar je dodatnih 66.000 upokojencev potisnilo v davčni sistem. Ker vlada osebne olajšave ne bo spreminjala in bo ta ostala pri 600 evrih, bodo morali vsi državljani z dohodki nad tem zneskom plačevati davek, vključno z vse večjim številom upokojencev. Pričakuje se, da bo leta 2026 davek na pokojnine plačevala že večina upokojencev, saj je povprečna pokojnina presegla 600 evrov.

Iranski minister za gospodarske zadeve in finance je izpostavil, da so negotove razmere, ki jih povzročajo vojne razmere in stanje »ne vojne ne miru«, prizadele številne proizvodne enote, zmanjšale investicije in poslabšale gospodarsko stanje v Iranu. Iransko gospodarstvo se sooča z visoko inflacijo in kratkoročnim zmanjšanjem rasti, zato je vlada sprejela program za obvladovanje inflacije in popravljanje strukturnih neravnovesij.

Gibanje Mi snaga naroda je pozvalo vlado, naj nemudoma umakne odločitev o ustanovitvi Fakultete za srbske študije na Filozofski fakulteti v Nišu in se vrne za pogajalsko mizo z vsemi relevantnimi akterji.

Medtem ko Mednarodna organizacija dela poudarja pomembnost socialnega dialoga med delodajalci, delavci in vlado ob uveljavitvi novih delovnih zakonodaj, digitalne platforme pozdravljajo te reforme, saj naj bi okrepile socialno varnost za priložnostne delavce. Vlada trdi, da bodo nove zakonodaje spodbujale vključujočo rast in socialno varnost za priložnostne delavce in ženske, kar bo izboljšalo njihovo udeležbo v delovni sili.

Državni zbor je s 67 glasovi za in enim proti potrdil ustavni zakon, ki dopolnjuje tretje poglavje ustave in s tem uvaja pravico do plačevanja z gotovino. Sprejet je bil tudi predlog vlade za začetek postopka spremembe 154. člena ustave, ki se nanaša na objavljanje pravnih aktov. Za predlog je glasovalo 63 poslancev, proti pa 16. Sprejeto je bilo tudi stališče ustavne komisije.

Iranski predsednik je kritiziral državni aparat zaradi prevelike birokracije in nekontroliranega zaposlovanja, kar po njegovem mnenju povzroča inflacijo in proračunski primanjkljaj. Opozoril je tudi, da parlament sprejema proračun, ki nima realnih finančnih virov, nato pa kritizira vlado, da ga ne izvaja, čeprav za to ni denarja. Politik Pezeshkian se je pridružil kritikam na račun parlamenta.

Romunski minister za finance Alexandru Nazare je dejal, da bi morebitna zamuda pri odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o zvišanju davkov lahko blokirala njegovo izvajanje s 1. januarjem 2026. Nazare je poudaril, da je vlada sprejela potrebne previdnostne ukrepe, da bi se izognila težavam.

Vlada je sprejela predlog zakona o potrjevanju učnih gradiv, ki uvaja obvezno potrjevanje učbenikov in delovnih zvezkov za splošno in poklicno izobraževanje. Uporaba potrjenih gradiv bo priporočena po uveljavitvi novih učnih načrtov na Strokovnem svetu RS. Vlada je imenovala tudi člane Sveta vlade za mladino.

Vlada je na podlagi javnega natečaja imenovala Miloša Bizjaka za glavnega inšpektorja inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Bizjak bo inšpektorat vodil s polnim mandatom, ki traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Funkcijo je kot vršilec dolžnosti opravljal že od 20. maja, ko je bil razrešen Boris Balant.

Vlada je na seznam prepovedanih drog dodala 22 novih psihoaktivnih snovi, odkritih pri policijskem delu in sistemu zgodnjega opozarjanja. Prav tako so na seznam uvrstili tri nove kanabinoide naravnega izvora.

Slovenska vlada je na seji obravnavala in v zakon o športu umestila karierni center, namenjen pomoči športnikom pri prehodu v drugo kariero po koncu tekmovalne poti. Center bo deloval v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Sprejet je bil tudi dodatek k pokojninam za športnike ter olajšano zaposlovanje trenerjev.

Predsedniški kandidat Luís Marques Mendes je izrazil prepričanje, da bo prišlo do dogovora med sindikatom UGT in vlado glede reforme delovne zakonodaje v državi. Kljub napovedani splošni stavki, ki jo organizirata UGT in CGTP za 11. december, Mendes meni, da so bili v sredo dani pomembni signali za prihodnji dogovor.

Slovenska vlada je sprejela ukrepe za preprečitev prevzema Ljubljanske borze s strani hrvaške državne agencije Fina. Borzo je uvrstila med kritično infrastrukturo, saj meni, da Fina ne izpolnjuje pogojev glede ugleda, kot jih zahteva zakon o bančništvu. Podpredsednik vlade Matej Arčon je pojasnil, da želi vlada zaščititi slovenske interese in delničarje.

Črnogorska vlada, ki jo vodi premier Milojko Spajić, je na seji obravnavala več kadrovskih vprašanj. Med drugim je imenovala Zogovića na čelo Nacionalnega sveta za trajnostni razvoj in sprejela še druge kadrovske rešitve.

Socialni partnerji so na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) razrešili spor, ki ga je povzročilo vprašanje božičnice. Sprejeli so sklep, da je vlada pri nekaterih zakonih kršila pravila delovanja ESS. Zavezali so se k izogibanju prihodnjim kršitvam in obnovili delovanje ESS, pri čemer še vedno upajo na zadržanje določenih členov.

Romunska vlada bo danes poslala predlog zakona o posebnih pokojninah sodnikov v mnenje Visokemu sodnemu svetu (CSM). Vlada upa, da bo CSM mnenje podal do naslednjega tedna, da bi lahko vlada o tem razpravljala v četrtek ali petek. To je del prizadevanj Romunije, da izpolni mejnike v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (PNRR), sicer lahko država izgubi 231 milijonov evrov.

Ryanair je napovedal, da bo marca 2026 ukinil vse lete na Azore. Kot razlog je navedel visoke letališke pristojbine, ki jih zaračunava ANA, in "neukrepanje" vlade. ANA je dejala, da so bili presenečeni nad odločitvijo Ryanaira, saj so nedavni pogovori nakazovali krepitev poslovanja na Azorih.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

V Avstriji naj bi poleti 2026 začel veljati zakon, ki prepoveduje nošenje naglavnih rut za dekleta, mlajša od 14 let, v šolah. Vlada je zakon temeljito prenovila, potem ko je bil leta 2019 razveljavljen na sodišču. Tokrat naj bi prestal pravni preizkus.

Vlada je pripravila predlog novele zakona o RTVS, ki poleg že omenjenega nadzora finančnega odbora predvideva tudi financiranje glasbene produkcije in narodnostnih programov iz državnega proračuna. Višina sredstev za narodnostne programe bo znašala desetino zbranega rtv-prispevka v preteklem letu.

Ekonomski strokovnjak Veaceslav Ioniță trdi, da je Republika Moldavija prvič v zgodovini zamudila dve tranši posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), skupno vredni 170 milijonov dolarjev. Po njegovih besedah je vlada to prikrila, kar je najstrožji ukrep, ki ga je sklad uporabil v zgodovini države.

Državni zbor je s 52 glasovi za in 32 proti potrdil proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki predvidevajo rekordno porabo. Vlada je proračuna pripravljala v negotovih geopolitičnih razmerah, kar je zahtevalo višje izdatke za obrambo in varnost.

Čeprav vlada napoveduje rast števila univerzitetnih mest v prihodnjih letih, analitiki opozarjajo, da so te napovedi zaradi pomembnih sprememb v financiranju precej malo verjetne.

Ministrstvo za finance bo danes ob 11. uri na novinarski konferenci predstavilo predlog zakona o proračunu za leto 2026. Minister za finance Novica Vuković ter vodje ključnih direktoratov, odgovornih za pripravo proračuna in gospodarske politike, bodo predstavili ključne cilje proračuna, prioritete javne porabe, načrtovane naložbe, fiskalne projekcije in pričakovane gospodarske učinke. Iz vlade so sporočili, da bosta na konferenci govorila tudi Bojan Paunović, generalni direktor Direktorata za državni proračun, in Andrijana Ulić Rajović, generalna direktorica za javni dolg. Predvideno je, da bodo govorili tudi direktorji direktorata za upravljanje javnih naložb in politiko javnih naročil ter za makroekonomske in fiskalne analize in projekcije.

Državni zbor je potrdil proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki jih je vlada pripravljala ob negotovih geopolitičnih razmerah. Proračuna predvidevata rast izdatkov za obrambo in varnost, vlada pa kot prednostna področja izpostavlja še znanost, stanovanjsko politiko in gospodarski razvoj.

Ministrstvo za energetiko in rudarstvo je umaknilo osnutek zakona o rudarstvu z javne razprave. Poudarili so, da so 5. junija objavili javni poziv nevladnim organizacijam za predlaganje predstavnikov v delovno telo za pripravo zakona, vendar se na poziv ni odzval nihče. Ministrstvo je izpostavilo, da je zanimanje NVO za sodelovanje pri pripravi novega zakona popolnoma izostalo.

Minister za finance Klemen Boštjančič je ob začetku obravnave proračunskih predlogov za leti 2026 in 2027 pozval poslance k odgovorni in konstruktivni razpravi. Predlogi proračunov predvidevajo primanjkljaj blizu treh odstotkov BDP, a po zagotovilih ministra sledijo razvojnim prioritetam vlade in ciljem vzdržnosti javnih financ.

Hrvaška državljanska iniciativa je obsodila sramotno obnašanje hrvaških navijačev v Podgorici, ki so po njihovem mnenju pokazali nedostojnost do športne predstave. Zaščitnik človekovih pravic je poudaril, da bi morali športni dogodki spodbujati toleranco in povezovati ljudi, ne pa ogrožati vrednot. Stranka URA je prav tako ostro obsodila fašistično skandiranje hrvaških navijačev, saj takšni izpadi ne sodijo v šport.

Minister za delo Luka Mesec je na seji Državnega zbora opozoril, da novela zakona o izenačevanju možnosti invalidov predvideva podaljšanje roka za prilagoditev objektov v javni rabi invalidom za dve leti. Prvotni rok, 11. december, se hitro bliža, predlog novele pa je že v obravnavi na vladi.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.

Nizozemska vlada bo leta 2027 ukinila možnost, da trgovine poslujejo izključno brezgotovinsko. Skoraj vsi trgovci in gostinci bodo morali ponovno sprejemati gotovino, s čimer se bo končala prevlada brezgotovinskega plačevanja. Izjeme bodo sicer obstajale, pojavlja pa se vprašanje, ali bo moral tudi lokalni nogometni klub sprejemati gotovino.

Nova raziskava kaže na močno povečanje števila brezdomcev. Opozicija in socialne organizacije zato zahtevajo od vlade, da nemudoma ukrepa.

Čelnik Mosta, Nikola Grmoja, je obtožil Sigurnosno-obveščevalno agencijo (SOA), da ne ščiti hrvaških nacionalnih interesov. Vlada naj bi financirala protihrvaške aktivnosti, pri čemer je Grmoja izpostavil financiranje razstave o zapuščini Dejana Medakovića, soavtorja Memoranduma SANU. Grmoja je izjavil, da če kdo destabilizira Hrvaško, je to ravno SOA in vlada.

Črnogorska vlada obravnava predlog zakona o proračunu za leto 2026, ki predvideva 3,77 milijarde evrov prihodkov. Predvideni proračunski primanjkljaj znaša 278 milijonov evrov, medtem ko bo državna blagajna potrebovala dodatnih 704 milijone evrov. Izvorni prihodki so ocenjeni na 3,07 milijarde evrov, izdatki pa na 3,35 milijarde evrov. Za tekoči proračun je namenjenih 1,6 milijarde evrov, za rezerve 39,86 milijona evrov, za državne sklade 1,4 milijarde evrov, za kapitalske naložbe pa 300 milijonov evrov. Transakcije in financiranja bodo znašala 430 milijonov evrov.

Španska vlada bo vložila tožbo proti avtonomni skupnosti Madrid zaradi zavračanja vzpostavitve registra zdravnikov, ki ugovarjajo vesti pri izvajanju splavov. Predsednik vlade Pedro Sánchez je napovedal, da bo vlada zahtevala od Državnega odvetništva vložitev upravnega spora pri Višjem sodišču v Madridu. Predsednica Madrida, Isabel Díaz Ayuso, je odgovorila z obtožbo, da je Sánchez »diktator«, ki jih sili v dejanja, ki jih ne želijo storiti. Madridska vlada je že pred tem izrazila preferenco, da o tem odloča sodišče in ne »sektaška vlada«.

Evropska komisija je zvišala napoved gospodarske rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za Evropsko unijo za leto 2024 z 1,1 na 1,4 odstotka, za leto 2026 pa jo je znižala z 1,5 na 1,4 odstotka. Napoved rasti slovenskega BDP za leto 2025 je bila prepolovljena na 1 odstotek.

Podpredsednik vlade in vodja organizacije za upravo in zaposlovanje Irana je napovedal, da bo vlada odobrila vključitev določenih dodatkov k plači v pokojninsko osnovo. Ta odločitev bo vplivala na izračun pokojnin za zaposlene v javnem sektorju.