Nova študija je razkrila, da Alzheimerjeva bolezen razgrajuje živce in krvne žile v maščobnem tkivu po vsem telesu, kar bi lahko pojasnilo njene učinke, ki presegajo zgolj duševne motnje. Raziskovalci poudarjajo, da potrebujejo boljši dostop do človeškega možganskega tkiva, da bi razumeli razvoj demence, Alzheimerjeve bolezni, epilepsije, avtizma in multiple skleroze. Novo raziskovanje kaže, da Alzheimerjeva bolezen potencialno moti telesni sistem za upravljanje z energijo.

Nove raziskave osvetljujejo kompleksnost Alzheimerjeve bolezni (AD) in potencialne terapevtske tarče. Aktivnost genov mikroglije se spreminja skozi različne faze AD, kar odpira možnosti za ciljno zdravljenje. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko rutinski zdravstveni pregledi na ulici omogočili odkrivanje Alzheimerjeve bolezni leta pred pojavom simptomov, kar je ključno za boljše izide. Poleg tega je mediteranska prehrana povezana z manjšim tveganjem za demenco, še posebej pri ljudeh z geni, ki povečujejo tveganje za Alzheimerjevo bolezen. Prehrana lahko vpliva na ključne presnovne poti, ki ščitijo spomin.

V Združenem kraljestvu poteka preizkušanje novega krvnega testa, ki meri protein p-tau217, z namenom izboljšanja zgodnjega odkrivanja Alzheimerjeve bolezni. Ta test naj bi bil hitrejša in manj invazivna alternativa trenutnim metodam, kot so PET skeniranja. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, povezana pa je z nabiranjem dveh ključnih proteinov v možganih, amiloida in tau.