Nedavno sklenjen trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki vključuje 15-odstotne carine na izbrane evropske izdelke, je povzročil val polemik in zaskrbljenosti. Medtem ko je bil dogovor sprejet kot alternativa trgovinski vojni, analitiki in mediji, zlasti iz Francije in Italije, opozarjajo, da bi lahko neravnovesje v sporazumu dolgoročno škodilo evropskemu gospodarstvu, kar je sprožilo razprave o šibkosti Evrope kot globalne sile.

Nedavni dogovor o carinah med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom je povzročil precejšnje razhajanje v Evropi. Medtem ko nekateri, kot je europoslanka Valérie Hayer, opozarjajo, da bi dogovor lahko oslabil Evropsko unijo in njeno gospodarstvo, ga drugi, vključno z Bernardom Arnaultom, zagovarjajo kot dober sporazum v trenutnem kontekstu. Italijanski mediji medtem omenjajo 'sudamerikanizacijo' stare celine, kar kaže na negotovost tudi med tradicionalnimi zagovorniki evropske integracije.

Evropska unija in ZDA so po štirih mesecih pogajanj dosegli trgovinski sporazum, ki predvideva zvišanje carin na evropske izdelke, čeprav je Bruselj sprva vztrajal pri pravičnem in uravnoteženem dogovoru. Andre Ventura, predsednik stranke Chega, je dogovor kritiziral kot 'slabega za Evropo', pripisujoč krivdo 'šibkemu evropskemu bloku s šibkimi voditelji'. Dogovor še posebej negativno vpliva na avtomobilsko industrijo, saj določa 15-odstotno carino na vozila, izvožena v ZDA, kar naj bi povzročilo odpoved izvoza in rast cen v avtomobilskem sektorju. Prvotno predlagana carina je bila 30-odstotna.