Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Nedavno sklenjen trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki vključuje 15-odstotne carine na izbrane evropske izdelke, je povzročil val polemik in zaskrbljenosti. Medtem ko je bil dogovor sprejet kot alternativa trgovinski vojni, analitiki in mediji, zlasti iz Francije in Italije, opozarjajo, da bi lahko neravnovesje v sporazumu dolgoročno škodilo evropskemu gospodarstvu, kar je sprožilo razprave o šibkosti Evrope kot globalne sile.

Novi članki razkrivajo, da je bil dogovor med Evropsko komisijo in ZDA glede carin političen in ne pravno zavezujoč. Francoska vladna predstavnica Sophie Primas je poudarila, da je treba nadaljevati pogajanja. Donald Trump naj bi pogoje glede carin narekoval Ursuli von der Leyen in Evropski uniji. Dogovor predvideva 15-odstotne carine na evropski izvoz v ZDA in vključuje avtomobilsko industrijo, farmacijo in luksuzne izdelke.