Nedavno objavljen trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki določa 15-odstotne ameriške carine na evropske izdelke, je sprožil mešane odzive in razprave. Medtem ko ga nekateri, kot je Paulo Almeida Sande, označujejo za 'skorajšnjo predajo' EU in menijo, da Unija ostaja v oslabljenem položaju, drugi v Franciji in drugod po celini dogovor vidijo kot 'manjše zlo'. Kljub objavi številnih podrobnosti med tiskovnimi konferencami Ursule von der Leyen in Donalda Trumpa, ostajajo nekatera vprašanja neodgovorjena, kar zahteva nadaljnja pogajanja. Poudarja se tudi potreba po iskanju novih partnerstev s strani EU.

Bruselj je zagovarjal sporazum z Washingtonom o 15-odstotnih carinah na večino EU blaga, češ da je to bil najboljši možni dogovor, ki so ga lahko dosegli z Donaldom Trumpom. Kljub temu nekateri kritiki trdijo, da je Trump s tem sporazumom "vsili svojo voljo" Evropi, saj EU ni imela dovolj sredstev za učinkovit odpor. Podrobnosti sporazuma med ZDA in EU so še vedno nepopolne in se čakajo na objavo. Analitiki poudarjajo, da Evropa ni imela moči, da bi se uspešno uprla zahtevam Trumpove administracije.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.