Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Bruselj je zagovarjal sporazum z Washingtonom o 15-odstotnih carinah na večino EU blaga, češ da je to bil najboljši možni dogovor, ki so ga lahko dosegli z Donaldom Trumpom. Kljub temu nekateri kritiki trdijo, da je Trump s tem sporazumom "vsili svojo voljo" Evropi, saj EU ni imela dovolj sredstev za učinkovit odpor. Podrobnosti sporazuma med ZDA in EU so še vedno nepopolne in se čakajo na objavo. Analitiki poudarjajo, da Evropa ni imela moči, da bi se uspešno uprla zahtevam Trumpove administracije.

Nedavni dogovor o carinah med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom je povzročil precejšnje razhajanje v Evropi. Medtem ko nekateri, kot je europoslanka Valérie Hayer, opozarjajo, da bi dogovor lahko oslabil Evropsko unijo in njeno gospodarstvo, ga drugi, vključno z Bernardom Arnaultom, zagovarjajo kot dober sporazum v trenutnem kontekstu. Italijanski mediji medtem omenjajo 'sudamerikanizacijo' stare celine, kar kaže na negotovost tudi med tradicionalnimi zagovorniki evropske integracije.