Zakonodajalci v ZDA so vložili tožbo proti guvernerki Kristi Noem, ker jim je bila zavrnjena dovolilnica za vstop v priporne centre ICE kljub njihovemu članstvu v kongresu. Hkrati je predsednik Demokratičnega nacionalnega odbora (DNC) Ken Martin med obiskom Vzhodnega Los Angelesa razpravljal o vplivih racij na priseljevanje in poudaril, da bodo ZDA vedno ostale narod priseljencev.

V odgovor na naraščajočo uporabo zakritih in civilnih uslužbencev s strani agencije ICE (Immigration and Customs Enforcement) med imigracijskimi racijami, so v Michiganu predlagali zakon, ki bi kriminaliziral zakrivanje identitete. Predsednik predstavniškega doma Michigana je zakon označil za "mrtev ob prihodu". Medtem so v okrožju Los Angelesa sprejeli predlog uredbe, ki prepoveduje uslužbencem organov pregona zakrivanje identitete med opravljanjem dolžnosti, kar vključuje tudi zvezne agente. Namen te uredbe je povečati transparentnost in javno zaupanje ter preprečiti zmedo in strah. Hkrati se v Teksasu širijo sporazumi med agencijo ICE in lokalnimi šerifi ter policijskimi vodji, ki omogočajo usposabljanje lokalnih policistov za delovanje kot imigracijski agenti. Ti sporazumi zdaj pokrivajo skoraj 1,5 milijona prebivalcev Teksasa.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je močno poostrila priseljensko politiko, kar vpliva predvsem na tuje študente in priseljence, ki iščejo višje izobraževanje v ZDA. Ukrepi vključujejo oteževanje pridobivanja vizumov za tuje študente, prizadet pa je tudi program 'Dreamers' in tisti, ki želijo delati v državi po diplomi. Vzporedno s tem so se povečale aretacije nedokumentiranih priseljencev s strani agencije ICE (Immigration and Customs Enforcement), kar je sprožilo kritike javnosti. ICE naj bi preoblikoval opredelitev pridržanja v odprto grožnjo, saj se priseljence brez pravnega statusa, ko so aretirani, zadržuje v priporu, dokler jih agencija ne deportira, z le redkimi izjemami. Ti ukrepi so del širše strategije za pospešitev deportacij in zaostritev nadzora nad priseljevanjem.