Britanski farmacevtski velikan AstraZeneca je v drugem četrtletju zabeležil 27-odstotno rast čistega dobička, ki je dosegel 2,45 milijarde dolarjev, predvsem zaradi rekordne rasti na ključnem ameriškem trgu. Medtem so ameriški delniški indeksi nadaljevali rast in se ob pričakovanju objave novih gospodarskih podatkov in odločitev ameriške centralne banke (Fed) približujejo sedmemu zaporednemu rekordnemu višku. Vlagatelji so svojo pozornost preusmerili s trgovinskih sporazumov na poslovne rezultate podjetij in ekonomske podatke, da bi upravičili visoke vrednotenja delnic.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je razmišljala o 'žepnih razveljavitvah' za učinkovito umik zveznih sredstev in morebitno zaobid parlamentarne odobritve, kar je poteza, ki jo je predlagal direktor Urada za upravljanje in proračun. Medtem pa se v ameriškem gospodarstvu čutijo učinki carin, ki so jih uvedle ZDA. Analiza skupine Groundwork Collaborative kaže, da ameriška podjetja uporabljajo carine kot 'kritje' za dvigovanje cen, kar potrjujejo tudi priznanja nekaterih izvršnih direktorjev, ujetih pri tem. Te poteze kažejo na zapleten preplet vladne politike in korporativnih strategij v ZDA.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.