Evropska unija in Združene države Amerike so napovedale okvirni sporazum o trgovini in carinah, ki vključuje evropske nakupe ameriških energentov v vrednosti 750 milijard dolarjev in dodatne investicije v višini vsaj 600 milijard dolarjev. Analitiki in strokovnjaki izražajo skepticizem glede dosegljivosti teh ambicioznih ciljev, saj so številke označili za "popolnoma nerealistične". Japonska naj bi se iz podobnega dogovora že umaknila. Medtem ko nekateri sporazum vidijo kot koristnega za ZDA, ki pridobijo podrejenega, a bogatega gospodarskega partnerja, ga drugi, vključno z italijansko premierko Meloni, pozdravljajo kot dosežek dialoga. Vendar pa nekatera združenja delodajalcev zavzemajo nasprotno stališče.

Novi čezatlantski trgovinski sporazum med ZDA in EU je bil deležen kritik zaradi neuravnoteženosti in nerealističnih ciljev, zlasti glede napovedanega nakupa ameriškega plina in nafte v vrednosti 750 milijard dolarjev, kar so analitiki in uradniki označili za praktično nedosegljivo. Kritiki so poudarili, da sporazum omogoča Washingtonu zvišanje carin na evropsko blago, medtem ko se je EU zavezala k nakupu več ameriških izdelkov. Nekateri komentatorji so opisali dejanja Evropske unije kot kapitulacijo in podrejenost ameriškim interesom, kar je EU pripeljalo do katastrofe, potem ko jo je že predhodno povozil Trumpov carinski valjar.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.