Napoved trgovinskega sporazuma med ZDA in EU je povzročila padec evra in izrazila strahove pred negativnimi vplivi na evropsko gospodarstvo. Medtem ko so nekateri v ZDA sporazum pozdravili kot zmago ameriških interesov, so evropske države, vključno z Nemčijo in Francijo, izrazile zaskrbljenost. Francoski premier je sporazum označil za »temen dan« za EU, ki naj bi se »podredila« Trumpu, saj sporazum predvideva 15-odstotne carine na uvoz iz EU, medtem ko ameriški izvoz večinoma ostaja brez carin. Kritiki trdijo, da sporazum ponižuje EU in jo postavlja v vlogo vazalne države ZDA, kar bi lahko destabiliziralo svetovni trgovinski sistem in vplivalo na odnose med ZDA in EU.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sklopu pogajanj s Kitajsko ustavil sankcije proti tehnološkim podjetjem. Poleg tega je s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sklenil trgovinski sporazum med EU in ZDA, ki naj bi znižal carine na večino blaga za 15%. Vendar pa so zaradi novih ameriških politik in carin afriški izvozi v ZDA po ocenah padli za 21,5%.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.