Administracija Donalda Trumpa je presenetljivo spremenila svoj pristop do vojne v Ukrajini, saj je Rusiji dala 50 dni časa za smiselna mirovna pogajanja, sicer bo Ukrajini dobavila orožje, ki ga bo plačala Evropa. Pred tem se je Trumpova administracija v juniju v konfliktu med Izraelom in Iranom postavila na stran Izraela. Medtem so cene nafte poskočile za več kot 3 odstotke, saj ameriški pritisk na Rusijo in optimizem glede trgovinskega dogovora vplivata na trge.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi odločitvami glede carin povzročil pretrese na svetovnih trgih. Presenetila je odločitev o znižanju carin na baker, medtem ko je bil ukinjen de minimis prag za nizkocenovne pošiljke. Trump je iz carin za Brazilijo izvzel nekatere ključne izvozne proizvode, kot so pomarančni sok in letala, kar je pozitivno vplivalo na tamkajšnje delnice. Indija se je soočila s 25-odstotnimi carinami na indijske izdelke in kaznimi zaradi nakupov ruske nafte in obrambne opreme, kar je povzročilo padec na indijskih borzah. Pakistan je poročal o sklenjenem carinskem dogovoru z ZDA, ki naj bi zmanjšal vzajemne carine. Medtem ko se bližajo roki za trgovinske dogovore, zlasti z Avgustovskim rokom za Kitajsko, so vlade po svetu, vključno z Malezijo, v naglici poskušale doseči dogovore z Washingtonom, da bi se izognile višjim carinam. Ameriška centralna banka (Fed) je kljub Trumpovemu pritisku ohranila obrestne mere nespremenjene.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je opozoril kitajske uradnike, da bi nadaljnji nakupi sankcionirane ruske nafte lahko povzročili 100-odstotne carine, ki bi jih določil ameriški kongres. Bessent je kritiziral tudi Peking zaradi nakupov iranske nafte in prodaje tehnologije, ki naj bi poganjala rusko vojno v Ukrajini. Kitajska naj bi sicer Bessentu sporočila, da bo zaščitila svojo energetsko suverenost.