Kitajska in Združene države Amerike so začele tretji krog trgovinskih pogajanj v Stockholmu, Švedska, ki naj bi predstavljali ključen korak k celovitemu trgovinskemu odnosu. Pogajanja naj bi potekala med 27. in 30. julijem 2025. ZDA naj bi pozivale k večjim nakupom ameriškega blaga s strani Kitajske, medtem ko si Peking prizadeva za "enakopravnost" v trgovinskih odnosih. Medtem so se pojavile skrbi, da bi ameriška dovolnica tajvanskemu voditelju za tranzit skozi ZDA lahko ogrozila trgovinska pogajanja in morebitni vrh s predsednikom Xijem.

Administracija Donalda Trumpa je presenetljivo spremenila svoj pristop do vojne v Ukrajini, saj je Rusiji dala 50 dni časa za smiselna mirovna pogajanja, sicer bo Ukrajini dobavila orožje, ki ga bo plačala Evropa. Pred tem se je Trumpova administracija v juniju v konfliktu med Izraelom in Iranom postavila na stran Izraela. Medtem so cene nafte poskočile za več kot 3 odstotke, saj ameriški pritisk na Rusijo in optimizem glede trgovinskega dogovora vplivata na trge.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi odločitvami glede carin povzročil pretrese na svetovnih trgih. Presenetila je odločitev o znižanju carin na baker, medtem ko je bil ukinjen de minimis prag za nizkocenovne pošiljke. Trump je iz carin za Brazilijo izvzel nekatere ključne izvozne proizvode, kot so pomarančni sok in letala, kar je pozitivno vplivalo na tamkajšnje delnice. Indija se je soočila s 25-odstotnimi carinami na indijske izdelke in kaznimi zaradi nakupov ruske nafte in obrambne opreme, kar je povzročilo padec na indijskih borzah. Pakistan je poročal o sklenjenem carinskem dogovoru z ZDA, ki naj bi zmanjšal vzajemne carine. Medtem ko se bližajo roki za trgovinske dogovore, zlasti z Avgustovskim rokom za Kitajsko, so vlade po svetu, vključno z Malezijo, v naglici poskušale doseči dogovore z Washingtonom, da bi se izognile višjim carinam. Ameriška centralna banka (Fed) je kljub Trumpovemu pritisku ohranila obrestne mere nespremenjene.