Javno ogorčenje nad ravnanjem Izraela v Gazi je vplivalo na prihodnje odnose Evrope z Izraelom, saj je Evropska komisija predlagala delno prekinitev raziskovalnega sodelovanja. Francija je pozvala EU k pritisku na Izrael, da se vrne za pogajalsko mizo glede rešitve dveh držav, kljub izraelskim trditvam, da nihče v Gazi ne strada, kar pa podatki in priče zanikajo. V Avstriji so medtem poročali o incidentih antisemitizma, vključno z zavrnitvijo dostopa izraelskemu paru na kampu in izključitvijo izraelskih glasbenikov iz restavracije.

Generalni sekretar ZN António Guterres je izjavil, da se v Gazi odvija humanitarna katastrofa epskih razsežnosti in da je Gaza na robu lakote. Poudarjeno je bilo, da zračni mostovi in kratka humanitarna prekinitev ognja ne bodo dovolj za konec lakote, ampak se mora vojna končati in Izrael mora pokazati svojo organizacijsko sposobnost.

Nizozemska je prepovedala vstop v državo izraelskima skrajno desničarskima politikoma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu zaradi njunih izjav proti Palestincem. Ta poteza je sprožila ostre odzive v Izraelu, pri čemer je izraelski zunanji minister Gideon Saar dejal, da Nizozemska »prijateljstvo zamenjuje za odkrito sovraštvo«. V odgovor so se v več nizozemskih mestih, vključno z Bredo, Den Boschom, Eindhovenom in Tilburgom, ponovno zbrali protestniki, ki opozarjajo na humanitarno krizo v Gazi. Nizozemska vlada je razmere v Gazi označila za »nevzdržne in neobranljive«, parlament pa je prekinil počitnice za razpravo o dogajanju. Kljub kritikam pa nekateri opozarjajo, da je tudi Hamas odgovoren za pomanjkanje prekinitve ognja.