Javno ogorčenje nad ravnanjem Izraela v Gazi je vplivalo na prihodnje odnose Evrope z Izraelom, saj je Evropska komisija predlagala delno prekinitev raziskovalnega sodelovanja. Francija je pozvala EU k pritisku na Izrael, da se vrne za pogajalsko mizo glede rešitve dveh držav, kljub izraelskim trditvam, da nihče v Gazi ne strada, kar pa podatki in priče zanikajo. V Avstriji so medtem poročali o incidentih antisemitizma, vključno z zavrnitvijo dostopa izraelskemu paru na kampu in izključitvijo izraelskih glasbenikov iz restavracije.

Nemška vlada je v Združenih narodih kritizirala politiko izraelske vlade glede konflikta na Bližnjem vzhodu, označila jo je za "povsem napačno" in pozvala k spremembi smeri. Medtem so bili zabeleženi izraelski napadi na tarče v Siriji kljub nedavnemu premirju, kar kaže na nadaljnje napetosti v regiji. Poleg tega se nadaljuje širjenje izraelskih naselij, pri čemer nekateri naseljenci izražajo željo po prihodnosti brez Palestincev, medtem ko drugi to vidijo kot etnično čiščenje. To kaže na globoke družbene razkole v Izraelu glede prihodnosti Gaze in Zahodnega brega.

Nemčija je skupaj z drugimi državami članicami EU blokirala predlog Komisije za prekinitev dela sredstev programa Obzorje, namenjenih Izraelu. Medtem so se arabske države na konferenci ZN strinjale s pozivom k razorožitvi Hamasa in končanju njegove vladavine v Gazi, kar so označile za zgodovinski in precedenčni korak k rešitvi dveh držav.