Javno ogorčenje nad ravnanjem Izraela v Gazi je vplivalo na prihodnje odnose Evrope z Izraelom, saj je Evropska komisija predlagala delno prekinitev raziskovalnega sodelovanja. Francija je pozvala EU k pritisku na Izrael, da se vrne za pogajalsko mizo glede rešitve dveh držav, kljub izraelskim trditvam, da nihče v Gazi ne strada, kar pa podatki in priče zanikajo. V Avstriji so medtem poročali o incidentih antisemitizma, vključno z zavrnitvijo dostopa izraelskemu paru na kampu in izključitvijo izraelskih glasbenikov iz restavracije.

Nemška vlada je v Združenih narodih kritizirala politiko izraelske vlade glede konflikta na Bližnjem vzhodu, označila jo je za "povsem napačno" in pozvala k spremembi smeri. Medtem so bili zabeleženi izraelski napadi na tarče v Siriji kljub nedavnemu premirju, kar kaže na nadaljnje napetosti v regiji. Poleg tega se nadaljuje širjenje izraelskih naselij, pri čemer nekateri naseljenci izražajo željo po prihodnosti brez Palestincev, medtem ko drugi to vidijo kot etnično čiščenje. To kaže na globoke družbene razkole v Izraelu glede prihodnosti Gaze in Zahodnega brega.

Nizozemska in švedska poročila razkrivajo, da EU prvič po začetku vojne v Gazi razmišlja o sankcijah proti Izraelu zaradi humanitarnih razmer na območju Gaze. Predlagane sankcije bi lahko vključevale izključitev izraelskih startup podjetij iz raziskovalnih skladov. Kljub temu poročila iz Nizozemske kažejo na pomanjkanje zadostne podpore med državami članicami EU za uvedbo kaznovalnih ukrepov, medtem ko Nizozemska sama sprejema predvsem simbolične sankcije in se zanaša na EU za 'pomembne korake'. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila pozitivno stališče do predlogov in pričakuje nadaljnje.