V Združenih državah Amerike je prišlo do spora med predsednikom Trumpom in lokalnimi oblastmi, ki jih vodijo demokrati, glede uporabe Nacionalne garde v mestih, kot sta Chicago in Portland. Ta spor izpostavlja ustavne dileme glede predsedniških pristojnosti nad vojsko. Hkrati je podpredsednica Tajvana, Hsiao Bi-khim, sprejela ameriške konservativne medijske osebnosti, vključno s Sethom Sextonom, ki je intervjuval predsednika Lai Ching-teja. Lai je poudaril, da Tajvan želi ZDA pomagati postati središče umetne inteligence in da TSMC ni edino pomembno podjetje v polprevodniški industriji.

Predsednik Lai Ching-te je napovedal, da bo Tajvan v naslednjih osmih letih (2026-2033) namenil 1,25 bilijona NTD za krepitev obrambe in izgradnjo naprednega obrambnega sistema, vključno s "Tajvanskim ščitom", zaradi povečanih groženj s strani Kitajske. Nacionalni varnostni svetnik Lin Fei-fan je izjavil, da bo proračun namenjen predvsem asimetričnemu bojevanju in integraciji umetne inteligence ter brezpilotnih letal za obrambo celotnega ozemlja. Poslanec Kuomintanga, Xu Qiaoxin, je izrazil zaskrbljenost, da bi se Tajvan lahko spremenil v državo v vojni. Pisatelj Wang Hao poudarja, da težave Tajvana vplivajo na ves svet. Poslanec DPP, Zhong Jiabin, je dejal, da je to v skladu s trendi v demokratičnih državah.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin, pri čemer se te gibljejo med 10 % in 41 %. Najvišja tarifa je bila določena za Sirijo (41 %), sledita ji Laos in Mjanmar (40 %). Za Tajvan je bila tarifa sprva znižana iz 32 % na 20 %, vendar pa ameriška carina (CBP) napoveduje dodatnih 40 % dajatev in kazni za podjetja, ki perejo poreklo blaga prek tretjih držav. KPMG opozarja podjetja na pomembnost transparentnosti dobavnih verig.