Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo, da bi se po načrtovanem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Aljaski, čim prej srečal še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer bi ustvaril trilateralno srečanje. Trump je poudaril, da bo prioriteta pogovor o ustavitvi vojne v Ukrajini. Vzporedno s tem je Zelenski opozoril Trumpa, da Putin pogosto uporablja blefiranje kot strategijo. Poleg tega je Trump izrazil željo po 15-odstotnem deležu od prodaje podjetja Nvidia na Kitajskem v zameno za dovoljenje za izvoz čipov H20.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin, pri čemer se te gibljejo med 10 % in 41 %. Najvišja tarifa je bila določena za Sirijo (41 %), sledita ji Laos in Mjanmar (40 %). Za Tajvan je bila tarifa sprva znižana iz 32 % na 20 %, vendar pa ameriška carina (CBP) napoveduje dodatnih 40 % dajatev in kazni za podjetja, ki perejo poreklo blaga prek tretjih držav. KPMG opozarja podjetja na pomembnost transparentnosti dobavnih verig.

Članki poročajo o pričakovanjih glede ponovnega znižanja obrestne mere s strani ameriške centralne banke (Fed) sredi septembra, kar naj bi podpirali dokumenti, ki kažejo na upravičenost takšnega koraka. Hkrati pa ameriški predsednik Donald Trump sproža polemike z odpuščanjem direktorice Feda, Lise Cook, kar bi lahko vodilo v tožbo. Kljub tem notranjim napetostim in Trumpovim kritikam Feda, so se ameriške delnice odzvale pozitivno. Medtem ameriška vlada razmišlja o nakupu deleža v podjetju Lockheed Martin. V širšem geopolitičnem kontekstu pa je indijski premier Modi štirikrat zavrnil telefonski klic predsednika Trumpa zaradi nesoglasij glede carin. Poleg tega, ZDA naj bi pridobile 9,9-odstotni delež v Intelu. Nacionalni razvojni svet meni, da morebitne carine ZDA na čipe ne bodo bistveno vplivale na tajvansko družbo TSMC. Tajvanski delniški trg je porasel, spodbujen s pozitivnim gibanjem ameriških delnic in delnic TSMC.