Številni si želijo zgodnje upokojitve, medtem ko so drugi pripravljeni delati dlje, vendar le, če bi imeli boljše delovne pogoje. Poudarjeno je vprašanje, kako bolje izkoristiti potencial starejše generacije delavcev.

Podpredsednik nemškega parlamenta Omid Nouripour (Zeleni) je predlagal, da bi zaradi pogostih volitev v Nemčiji, ki po njegovem mnenju povzročajo "brezmejnost" v politiki, združili vse deželne volitve na en dan, hkrati pa podaljšali mandat Bundestaga na pet let. S tem bi po njegovem mnenju zmanjšali pritisk in omogočili bolj premišljeno politiko. Predlog sicer naleti na precej ovir.

Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.