Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.

Raziskava nemškega sindikata je pokazala, da si večina zaposlenih želi delati manj ur na teden. Razlog za to je pogosto vpliv nadrejenih, saj želje zaposlenih glede delovnega časa pogosto niso usklajene z realnostjo.

Številne regije v Španiji se soočajo z resnim demografskim izzivom, saj se v prihodnjih desetih letih obeta veliko število upokojitev, medtem ko je novih zaposlitev malo. V Gipuzkoi se bo upokojilo 77.000 delavcev, pridružilo pa se jim bo le 19.000 mladih. Podobno je v Valenciji, kjer se bo upokojilo 579.900 ljudi, na trg dela pa se jih bo vrnilo le približno tretjina. V Córdobi se pričakujejo štiri upokojitve na vsako novo zaposlitev, v Asturiji pa bo na štiri upokojence le en nov delavec. Ta neskladja povzročajo zaskrbljenost glede vzdržnosti trga dela.