Plače vodstvenih delavcev v podjetjih, ki kotirajo na borznem indeksu DAX, so se v letu 2024 ponovno zvišale, pri čemer sta dva od 39 predsednikov uprav prejela več kot deset milijonov evrov. Kljub temu, da nekateri prejemajo visoke zneske, se je izkazalo, da predsedniki uprav podjetij DAX v mednarodni primerjavi plač precej zaostajajo. Razlika med plačami vodstvenih delavcev in povprečnimi plačami zaposlenih pa se je povečala, saj so vodstveni delavci lani v povprečju zaslužili 41-krat več kot njihovi zaposleni.

V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija (NRW) so sprejeli zakon o tarifni zvestobi, ki naj bi se zoperstavil upadanju tarifne vezanosti. Trenutno je namreč le približno polovica zaposlenih v NRW plačana po kolektivni pogodbi, trend pa kaže na nadaljnje zmanjšanje. Zakon, podoben tistemu na zvezni ravni, si prizadeva izboljšati plačne pogoje in zagotoviti pravičnejše plačilo za delavce.

Nemško gospodarstvo, predvsem izvozno usmerjena podjetja na severu države, v Hessnu, Berlinu in Brandenburgu, je ostro kritiziralo nov carinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA. Podjetja se bojijo višjih cen, oteženega poslovanja z najpomembnejšim tujim trgom ter ogroženosti svojega posla, kar še posebej velja za strojno, kemično in farmacevtsko industrijo. Sporazum, ki naj bi prinesel načrtovalno varnost, je bil po mnenju podjetij preplačan, kritiki pa so ga označili za »logiko prodajalca preprog«.