Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med slovesnostjo Ventaglio opozoril vlado na razmerje med politiko in pravosodjem, poudaril je, da institucije ne smejo biti 'nasprotujoče si utrdbe'. Njegove besede so bile interpretirane kot poziv k previdnosti pred pretiranim intervencionizmom. Medtem je bivši premier Giuseppe Conte ponovno tarča kritik zaradi političnega preoblačenja, tokrat s strani stranke FdI, ki opozarja na njegova pretekla stališča o carinah iz leta 2019, kar naj bi potrjevalo njegovo znano prilagodljivost in sposobnost vladanja tako z Ligo kot z Demokratsko stranko.

Primer izsiljevanja igralca Raoula Bove, ki se je sprva zdel kot običajna tračarska zgodba, je prerasel v škandal, ki ga preiskuje tožilstvo v Rimu. Preiskava, ki jo vodi tožilka Eliana Dolce s pomočjo pošte, razkriva ozadje domnevnega izsiljevanja. V središču pozornosti je Federico Monzino, 29-letni milanski podjetnik, ki naj bi Fabriziju Coroni posredoval avdio posnetke in sporočila iz klepeta med Bovo in Martino Ceretti. Monzinov odvetnik, Sirio Serafinelli, trdi, da Monzino ni avtor sporočil, posredoval pa naj bi jih zgolj Coroni, ki je edina oseba, ki ji je poslal zadevne klepete in avdio posnetke. Monzino zanika, da bi bil avtor spornih sporočil, vendar potrjuje, da je bil Corona edini, ki mu je posredoval sporne materiale.

Italijanski mediji izpostavljajo vprašanje koherence Demokratske stranke (Pd) in odgovornosti evropske izvršne oblasti za neuspehe, kot so ponižujoča figura predsednice EU na Škotskem in negativni rezultati carin, ki so jih ZDA uvedle Evropi. Drugi članek poudarja pomen zaslug in »Obsovalnice o zaslugah« kot znaka odličnosti, ki stoji za tisto Italijo, ki si želi rasti. Poudarja se tudi vloga institucij in posameznikov, ki s svojimi dejanji zagotavljajo pravičnost.