V Združenih državah Amerike je poročilo ministrstva za energijo sprožilo razpravo o podnebnih modelih, ki jih nekateri označujejo za pretirane. Hkrati pa študija objavljena v reviji PLOS Climate opozarja, da bi lahko podnebne spremembe do leta 2100 zmanjšale svetovni BDP na prebivalca za četrtino, če se ne bodo omejile. Medtem ko nekateri zanikajo katastrofalne scenarije in kritizirajo zeleno politiko, drugi poudarjajo resne gospodarske posledice podnebnih sprememb.

Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.

Predsednik Donald Trump je na Združenih narodih zavrnil histerijo glede podnebnih sprememb, kar je sprožilo kritične odzive v medijih, predvsem v časopisu The New York Times. Hkrati pa se v Atlantskem bazenu, po obdobju zatišja, krepita dve tropski nevihti, kar bi lahko pomenilo konec nenavadno mirne sezone orkanov, kljub opozorilom aktivistov.