Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.

Po poročilih, objavljenih v različnih državah, svetovna proizvodnja fosilnih goriv še naprej narašča, kljub temu da je izgorevanje fosilnih goriv glavni vzrok podnebnih sprememb. Globalna proizvodnja naj bi bila do leta 2030 za 120 % višja od ravni, ki bi zagotavljala omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot določa Pariški sporazum. Analiza zajema napovedi 20 držav, ki so odgovorne za 80 % svetovne proizvodnje fosilnih goriv.

Študija, ki jo je objavila mednarodna skupina znanstvenikov World Weather Attribution (WWA), je pokazala, da so podnebne spremembe bistveno prispevale k največjemu valu požarov, ki je prizadel Iberski polotok v tem stoletju. Vročinski val, ki je sprožil požare, je danes 200-krat verjetnejši kot v predindustrijski dobi, verjetnost za takšen splet okoliščin pa je danes 40-krat večja kot leta 1850. Globalno segrevanje je za 30 % povečalo intenzivnost vročinskega vala.