Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.

Poročilo Programa Združenih narodov za okolje opozarja, da nezadostna podnebna prizadevanja držav vodijo v nevarno stopnjevanje podnebnih tveganj. Kljub podnebnim načrtom, članice ZN ne bodo uspele omejiti globalnega segrevanja na 1,5 °C, kot je določeno v Pariškem sporazumu. Po trenutnih napovedih se bo planet do konca stoletja ogrel za 2,3 do 2,5 °C, kar bo imelo hude posledice.

Študija, ki jo je objavila mednarodna skupina znanstvenikov World Weather Attribution (WWA), je pokazala, da so podnebne spremembe bistveno prispevale k največjemu valu požarov, ki je prizadel Iberski polotok v tem stoletju. Vročinski val, ki je sprožil požare, je danes 200-krat verjetnejši kot v predindustrijski dobi, verjetnost za takšen splet okoliščin pa je danes 40-krat večja kot leta 1850. Globalno segrevanje je za 30 % povečalo intenzivnost vročinskega vala.