Združene države Amerike so suspendirale nadzor nad izvozom tehnologije na Kitajsko, kar je del prizadevanj za dosego trgovinskega dogovora z azijsko velesilo. Odločitev je bila sprejeta v okviru t.i. 'Ženevskega konsenza' in kasnejših dogovorov v Londonu. Glavni razlog za ta korak je strah pred kitajskim povračilnim ukrepom, ki bi lahko vključeval omejitev prodaje redkih zemelj ZDA, kar se je že zgodilo maja. Poleg tega je bila iz arif na Kitajsko izključena prodaja mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov, s čimer želi Washington olajšati pogajanja in doseči kompromis z Pekingom.

Brazilski predsednik Lula da Silva je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k pogajanjem o 50-odstotnih carinah na brazilske izdelke, ki jih je Trump napovedal 9. julija in naj bi stopile v veljavo 1. avgusta. Lula je izrazil upanje, da bo Trump razmislil o pomembnosti Brazilije in "civilizirano" sedel za mizo, da bi rešila nesoglasja. Portugalski mediji poročajo, da je Lula krivdo za carine ponovno pripisal družini nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara. Brazilija je spor glede carin že predala Svetovni trgovinski organizaciji (STO), obtožujoč ZDA "arbitrarnosti" in "kaosa", medtem ko se pravosodje v Braziliji osredotoča na Jairja Bolsonara. Po drugi strani pa Trumpova administracija krepi svoj vpliv v Braziliji in je sankcionirala sodnika vrhovnega sodišča zaradi "lova na čarovnice proti Bolsonaru".

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke z začetkom 1. avgusta. Poleg tega je bila napovedana tudi »kazen« za nakup ruske nafte, podrobnosti katere pa niso bile razkrite. Trump je potezo upravičil z visokimi indijskimi carinami na ameriške izdelke, kljub prijateljskim odnosom med državama. Med New Delhijem in Washingtonom so sicer potekala pogajanja o trgovinskem sporazumu, ki pa očitno niso preprečila uvedbe carin.